29. oktobra 2013 smo se z družino odpravili v mesto ljubezni in luči – Pariz. Tam smo preživeli tri lepe dni in videli veliko znamenitosti.
Že zgodaj zjutraj smo se odpeljali do letališča v Zagrebu in se vkrcali na svoje letalo. Čez dobri dve uri smo leteli nad prelepo Francijo. Do svojega apartmaja smo se odpeljali z vlakom in kar hitro prispeli v središče mesta Pariz. Dan ni bil popoln, saj je tam deževalo. Tako smo se rahlo premočeni in utrujeni odpravili peš do apartmaja. Hoja s kovčki je bila dolga, saj apartmaja zaradi mnogih ulic nismo našli. Naslednji dan smo se odločili, da si najprej ogledamo mesto in njegove znamenitosti. Šli smo mimo veličastnega Eifflovega stolpa in se peljali z ladjico po reki Seni. Reka nas je vodila do katedrale Notre Dame, ogledali smo si tudi Pantheon in slavno opero. Nato nas je pot pripeljala do muzeja Louvre, kjer smo se prepričali, da ima muzej res ogromno slik, med njimi tudi znamenito Da Vincijevo umetnino Mono Lizo. Na koncu dneva je sledil še kratek ogled nočnega Pariza, kjer nam je postalo jasno, zakaj mu pravijo mesto luči. Naslednje dni smo si ogledali še Arc de Triomphe (Slavolok zmage), Versailles, Sacre Coeur, Stadion Parc des Princes in Roland Garros. Ogled filma v okrogli stavbi La Geode je popestril zadnji večer.
Rada bi omenila tudi manjšo težavo, ki smo jo imeli v Parizu, in sicer gre za sporazumevanje s Francozi. V naši družini ne zna nihče govoriti francosko, Parižani pa ne znajo dobro govoriti angleško, zato je bilo sporazumevanje v glavnem zelo težko. Ko smo na ulici želeli kaj povprašati, je skoraj vsak začel govoriti v francoščini. Tako nismo nič razumeli in smo se morali znajti sami. Naša izkušnja dokazuje, da je znanje tujih jezikov zelo pomembno. Menim, da bi se tudi Francozi morali bolj potruditi pri uporabi tujih jezikov, saj njihovo državo vsako leto obišče veliko turistov.
Potovanje v Pariz mi bo za vedno ostalo v spominu.
Hana Cilenšek
