Poučevanje latinščine ima na I. gimnaziji v Celju častitljivo tradicijo. Latinščina je namreč bila, razen ob nekaterih krajših prekinitvah, v takšni ali drugačni obliki na I. gimnaziji v Celju vedno prisotna. Od šolskega leta 2000/2001 je latinščina zaščitni znak oddelkov klasične gimnazije.
Na šoli so štirje oddelki klasične gimnazije (1. e, 2. e, 3. e in 4. e) in njihov predmetnik se od predmetnika splošne gimnazije najočitneje razlikuje po latinščini. Dijaki 1. letnika klasične gimnazije imajo štiri ure latinščine tedensko, dijaki 2., 3. in 4. letnika pa tri. Latinščina je tudi izbirni maturitetni predmet z osnovno in višjo ravnjo.
Ker je latinščina mrtev jezik, se cilj učenja bistveno razlikuje od cilja učenja živih jezikov. Latinščine se namreč ne učimo zato, da bi se v njej sporazumevali, ampak zato, da bi nam bila v originalu dostopna literatura, napisana v latinščini, ki je je skoraj nepregledno veliko. To pa seveda ne pomeni, da pri pouku latinščine spoznavamo samo slovnična pravila in besedišče latinskega jezika; pri pouku latinščine namreč govorimo tudi o civilizaciji starih Rimljanov. Naj omenim samo dve skrajnosti: spoznamo, na primer, Gaja, rimskega slehernika, in prebiramo bisere Gaja Valerija Katula, velikana rimske poezije. Trudimo se tudi dokazati, da latinščina ni mrtev jezik. Zaradi vpetosti v skoraj vse indoevropske jezike, s katerimi je prišla v stik, in zaradi njene uporabnosti kot jezika znanosti jo srečamo tako rekoč na vsakem koraku.
Latinščino na I. gimnaziji v Celju poučujeva profesorici Darja Marčič in Ivana Šikonija. Dijaki svojega znanja ne dokazujejo samo pri šolskih nalogah iz latinščine; najboljši se vsako leto udeležijo tudi državnega tekmovanja v znanju latinščine. Od šolskega leta 2009/2010 so naši dijaki dosegali naslednje uvrstitve: v šolskem letu 2009/2010 je Mitja Remic postal državni prvak, v šolskem letu 2010/2011 je Neža Belej dosegla 5. mesto, v letu 2011/2012 Veronika Krašek 5. mesto, v letu 2013/2014 Ana Klemen 9. mesto, v letu 2014/2015 Tina Vrenko 7. mesto, v šolskem letu 2015/2016 je Jošt Yoshinaka Gerl postal državni prvak, Urh Ferlež pa je dosegel 7. mesto. V naslednjih dveh šolskih letih so bili naši dijaki na državnem tekmovanju prejemniki bronastih priznanj: Grega Batič in Melanija Zidar v šolskem letu 2016/17, Neja Fajdiga in Ana Trbovc pa v šolskem letu 2017/18. V šolskem letu 2018/2019 je Ela Grasselli osvojila srebrno priznanje.
V preteklih letih so se nekateri dijaki klasične gimnazije udeležili recitala antične poezije in recitala ob 80-letnici velikana slovenske klasične filologije, dr. Kajetana Gantarja. Oba dogodka so organizirali na Gimnaziji Poljane v Ljubljani. »Domačemu občinstvu« se dijaki klasične gimnazije predstavijo z udeležbo na tradicionalnem Kulturnem maratonu. V šolskem letu 2014/2015 so dijaki klasičnih oddelkov na tej prireditvi sodelovali z uprizoritvijo komedije Dvojčka rimskega komediografa Plavta, ki je bila po premieri uprizorjena še trikrat, nastopajoči pa so svojo skupino poimenovali Kajuhovi klasiki. V šolskem letu 2017/2018 je gledališka skupina Kajuhovi klasiki uprizorila Sofoklejevo Antigono, v šolskem letu 2018/2019 pa Evripidovo Medejo. Režiserka obeh predstav je bila Ana Trbovc, dijakinja klasične gimnazije.
Dijakom klasičnih oddelkov v okviru OIV-ekskurzij redno ponudimo klasično in umetnostno zgodovinsko ekskurzijo v Italijo. Tako smo bili večkrat v Rimu, Neaplju, Pompejih in na Siciliji. Dijaki se z ekskurzije vselej vrnejo z lepimi spomini.
Ker je latinščina prepoznavni znak klasične gimnazije, je na tem mestu treba omeniti pomemben dogodek, ki je konec novembra 2014 povezal vse klasične gimnazije v Sloveniji. Na naši šoli smo namreč organizirali vseslovensko srečanje dijakov in profesorjev klasičnih gimnazij. Druženje je bilo velik organizacijski zalogaj, saj smo na šoli gostili več kot dvesto udeležencev. V prvem delu srečanja je goste pozdravil gospod ravnatelj, potem pa je sledil kulturni program – vsaka gimnazija je pripravila uprizoritev enega dejanja Plavtovih Dvojčkov. Drugi del srečanja je bil delovni – dijaki so si ogledali različne zbirke celjskega Pokrajinskega muzeja, ravnatelji in profesorji pa smo se pogovarjali o aktualni problematiki klasičnih gimnazij. Novembra 2015 in novembra 2019 so se dijaki, učitelji in ravnatelji klasičnih gimnazij srečali v Mariboru, novembra 2016 v Novem mestu, novembra 2017 na Gimnaziji Poljane v Ljubljani, marca 2019 pa v Škofji Loki, kjer so pripravili interaktivno doživetje antičnega mesta, ki so ga poimenovali Locopolis. S srečanj se vračamo s prijetnimi vtisi.
Mark Tulij Cicero, največji antični govornik, je dejal: »Ni tako slavno znati latinsko, kot je sramotno ne znati.« Danes bi se s to mislijo verjetno težko strinjali, zagotovo pa drži, da učenje latinščine odpira možnosti za širjenje duha in obzorij.
