Ne vem, kdaj sem začela pisati. Ko pa sem, mi je kmalu postalo jasno, da ne bom nikoli odnehala.
Že vse življenje me obdajajo knjige, brez katerih si svojega otroštva ne morem predstavljati. Začela sem skromno, z branjem pravljic za lahko noč, z vsakodnevnimi izleti v knjižnico, z branjem pozno v noč. Če sem bila videti utrujena, je bilo to zato, ker nisem mogla odložiti knjige, dokler je nisem prebrala do konca. Začelo se je s tovorjenjem knjig domov, ko je šolska torba prvošolke tehtala ravno toliko kot torba devetošolcev. Nenadoma sem domov prinašala debele bukve, za katere so vsi rekli, da so ogromne, zame pa so predstavljale novo, večjo in veličastnejšo zgodbo. Sčasoma ni bila zame nobena knjiga predebela. Vznemirjenje ob pogledu na novo knjigo, ki je lahko skrivala tisoč različnih naslad in užitkov, me je privedlo do tega, da sem si zaželela še več. Sedaj sem grabila knjige v angleščini. Veliko besed na začetku nisem razumela, a ko sem prebrodila še to, se mi je odprl nov svet, poln različnih možnostih. Lahko sem brala knjige v tujih jezikih. Lahko sem brala knjige v originalu, kot so jih zapisali sami avtorji. A na žalost zame to še vedno ni bilo dovolj. Želela sem krojiti zgodbo. Želela sem pisati.
Jakec in požrešni računalnik je bila moja prva zgodba. Kljub temu da je bila dolga samo eno stran in pol, mi je po nekem čudežu uspelo ujeti točno tisto, kar sem želela zapisati.
Moja mami ima rada naravo. Skoraj ves čas gre nekam. Pravi, da ven. Ko sem jo zadnjič vprašal, kam gre, je rekla, da na konjak. Pozneje sem atija vprašal, kaj to pomeni in mi je povedal, da gre jahat konje. (Jakec)
Takrat so se vrstile ideje in nedokončane zgodbe, ki še vedno nekje čakajo, da jih nekdo dokonča. Poskusila sem vse žanre in oblike in stile in sloge, bila sem kot otrok, ki se samo igra in poskuša. Začela sem razmišljati, kaj je meni najbolj všeč in kaj bi rada brala, tako je nastal Tabor treh ognjev. V dveh letih so nastali trije deli, ki jim še sledijo štiri nadaljevanja.
Ideje so me preplavljale in morala sem jih zapisati, da jih ne bi izgubila. Pogosto je šlo za kakšne verze, majhne misli in ideje, ki so se mi utrnile sredi pouka. Pogosto sem pisala tudi cele pesmi, nekatere v angleščini.
THE BRIDE & THE MOOSE
The Bride has lost her wedding shoes, She doesn’t know where she put them, The strangest animal called Moose, Very probably took them.The Bride is losing her mind, And although the Moose is very kind, He doesn’t want to give them back, So the Bride called her dad. He came into the Moose’s house, The Moose indeed was very scared, Because it was a gun in there, So he ran very quickly away. The Bride didn’t get her shoes, But the wedding was still on, So she set her bare feet loose, And was on honeymoon gone.
Vedno so me navduševale pesmi, ki so bile zabavne majhnim otrokom, zato sem v devetem razredu zapisala pesmico o losu, ki je nevesti ukradel poročne čevlje. Preprosto in zabavno me je spominjalo na neskončnost domišljije, s katero lahko dosežemo prav vse.
IDEJA
Prišla je neslišno, kakor grom ter izginila nenadno kot blisk. V meni pa je pustila večni žig, kakor so večne stopinje na Luni.Zgodbe. Nisem vedela, da jih bom želela za svoj poklic, ker se je vedno zdelo, da je branje knjig nekaj, kar počneš v prostem času in je zabavno, delo pa se je po drugi strani zdelo težko, naporno in nezaželeno. A vendar, ni ves smisel življenja ravno to, da počneš tisto, kar te najbolj veseli? Zame je to pisanje.
Prvi del
Jenny živi v sirotišnici, odkar jo je zapustil oče. Njen najboljši prijatelj je James. Oba otroka sta uporniška in pogosto nagajata upravnici sirotišnice, gospe Wilson. Med poletno nočjo mesto Craven Arms napadejo nadnaravna bitja, sence, in ga požgejo do tal. Jenny in James sta prisiljena pobegniti v gozd, tam James pokaže Jenny senco, ki jo je ujel v plastenko. Nihče od njiju še nikoli ni videl česa takega. Ponoči Jenny sanja neznano žensko, po imenu Sarabella, ki ji pove, da mora iti na jug in Jenny jo uboga. Naslednji dan ugotovita, da sta se izgubila v gozdu in skoraj izstradata do smrti. Zatočišče za en dan najdeta pri kmečki družini, nato pa jo okradeta in pobegneta v večje mesto. Nekaj časa živita kot potepuha, hrano kradeta, spita pa v različnih skladiščih in praznih hišah, nato ju čez nekaj časa najde Polh in jima v obliki gospoda Whistlerja ponudi službo. Jenny in James mislita, da je gospod Whistler Polh, vendar pa on to zanika. Polh še vedno ostaja neznan, Whistler pa naj bi bil samo njegov poslanik. Odpeljejo ju v njuno novo stanovanje, tam pa poskušata ubiti senco iz plastenke. Senca uide nadzoru in popraska Jenny, nato pa se brez razloga raztrešči na kose. Bitje ni mrtvo in se začne sestavljati, zato ga Jenny in James pospravita nazaj v plastenko. Jenny mora zaradi poškodb v bolnišnico. Tam pozdravi deklico izgube spomina, ne da bi se tega sploh zavedala.
Drugi del
Gospod Whistler naroči Jenny in Jamesu, naj vdreta na policijsko postajo in ukradeta neke dokumente. Pri dejanju ju zalotijo in strpajo v ječo, potem pa ju glavni policist brez razloga spusti. Še istega dne pobegneta iz mesta, tako da skočita na ciganski voz. Cigana Peter in Raina kmalu ugotovita, da prevažata slepa potnika in ju povabita, naj potujeta z njima. Peter nikoli ne govori z njima, saj je zavezan k tišini; sme se pogovarjati samo s svojim partnerjem. Jenny pa se zdi, da je na Petru marsikaj čudnega, saj jo opazuje z nenavadnim pogledom. Za rojstni dan (12. december) ji podari zgodovinsko knjigo, v kateri Jenny prebere zgodbo o Sinkar ljudstvu. Takrat se spomni, da ji je oče povedal natanko isto zgodbo in ji podaril verižico, zadnjič ko ga je videla. Takrat je bila še komaj otrok. Peter in Raina nato sredi noči in sredi gozda pustita Jenny in James sama, rekoč, da bo tam zanju najvarneje. Šele kasneje se izkaže, da je v bližini Tabor treh ognjev, šola za magične otroke, kamor ju povede govoreči maček, Bacci. Bacci ju tudi ovoha in oznani, da je Jenny potomka Sinkar ljudstva in ima magične moči. Ko Jenny pove, da je hči Arthurja Swana, maček šele ugotovi, s kom ima opravka. Jenny pa izve, da je njen oče živel skrivno življenje in je bil Sinterjev osebni svetovalec ter vojaški poveljnik. Iste noči Jenny in James spoznata strašljivo ravnateljico in njenega pomočnika, Sebastiana, ter prespita v večnamenski stavbi, ki je za nameček še živa. Naslednje jutro ju Emil, učenec tabora, pelje izpolnit vpisnico in jima razkaže okolico. Jenny in James mu povesta, da imata v nahrbtniku senco, oziroma stina, kot bitje imenujejo na taboru, in Emil ju izda ravnateljici. Kaznovana sta z zlaganjem starih dokumentov, saj je stin izjemno nevarno bitje. Popoldne istega dne ju Emil predstavi prijateljem rdečega ognja, kamor tudi on sam pripada. Zraven je še nekaj pripadnikov zelenega ognja in skupaj se gredo sankat ter kepat. James pa se usede na rob Velikega Soškega jezera, po katerem se drsa Rozala, ki je pripadnica zelenega ognja. Emil pove Jenny in Jamesu, da je Rozala hči zadnjega Sintra (Ann Mary) in zadnjega Karnija (Gregorija), James pa ne razume, zakaj je to tako zanimivo. Jenny mu obljubi, da mu bo posodila knjigo, v kateri vse piše. Jenny se dobro ujame s pripadniki rdečega ognja, nato pa spozna Leeja Russlla, ki je v vijoličnem ognju. Srečanje je kasneje povod za vsako prepiranje, ki nastane kasneje med njima. Jenny in James morata opraviti preizkus, ki tradicionalno poteka na silvestrovo. Jenny je dodeljena v rdeči ogenj, James pa v zelenega. Jenny izve tudi svoj urnik, kdo je njen razrednik, v kateri sobi bo stanovala in kakšni sta njeni primarni moči, Emil pa ji razloži, da bo začela obiskovati kar tretji letnik s svojimi vrstniki, vendar bo morala imeti dopolnilne ure, da bo lahko nadoknadila za prejšnji dve leti. Isto je veljalo za Jamesa. Naslednjega dne zamudi na prvo uro pouka. Nova razredničarka, Natasha Tremblay, jo zaradi tega močno okrega. Kasneje spozna Charlotte Maroon, ki bo njena sostanovalka v rdečem domu in ji pomaga se preseliti po pouku. Potem ji pove, da je izrazita Sinterjeva potomka, ker je bil tudi njen oče. To ne pomeni nič drugega, kot to da ima v sebi malo več dobrega kot pa večina drugih potomcev Sinkar ljudstva. Lee podtakne Jenny v posteljo ličinko kalarja, zaradi katere Jenny dobi strašne izpuščaje.
Tretji del
Pri pouku se začnejo učiti obvladanja Sile, v kateri Jenny postane najboljša v generaciji. Kmalu zboli tudi profesorica Denver, ki uči telesno obrambo in napad, nadomesti pa jo Sebastian. Jenny in James morata jemati dopolnilne ure pri Anyi, ki je starejša učenka tabora. Jenny izve, da je bila Anya nekoč v Tannerju, suženjski tovarni, ki jo ima v lasti novi Karni, vendar se zaradi uroka ne spominja, kje je. Na taboru oznanijo, da bodo dobili obisk. Pratelsky Pan in Polh s hčerko naj bi vsi v kratkem prispeli na tabor. Ni dvoma, da je Polh isti, ki sta ga Jenny in James spoznala v mestu. Ko pa naposled le prispejo, se izve, da je Polh bil vseskozi gospod Whistler. Jenny dobi povabilo gospoda Whistlerja na čajanko, na kateri ji razloži, zakaj se je zanimal zanju v mestu in s čim se ukvarja. Judith, Jennyjina in Charlottina sostanovalka, povabi Jenny in Charlotte za poletne počitnice k sebi domov. Obe sprejmeta povabilo in ugotovita, da je Judith izjemno bogata. Njeni starši so svetovni prvaki v streljanju, kar pa jima da zelo malo časa, da bi se ukvarjala s svojo hčerko. Ko se vrnejo na tabor, James pove Jenny, da odhaja. To Jenny zelo prizadene, kasneje iste noči pa jo nekaj udari po glavi. V stanju nezavesti sanja Sarabello, ki ji pove, da je Jamesa ugrabil Karnijev vohun in da ga mora rešiti. Jamesov ugrabitelj bo poskušal zvečer vdreti v ravnateljičin sef, v katerem hrani zemljevid tabora. Zbudi se v ambulanti. Družbo ji dela samo Rozala, ki skrbi zanjo. Izve, da je bil gospod Whistler umorjen in da preiskujejo, kaj se je zgodilo. Rozala ji pove, da jo je hišnik našel nezavestno in jo pripeljal k zdravniški pomoči. Jenny ga tistega dopoldneva obišče in se mu zahvali, saj ji je verjetno rešil življenje. Potem poišče Leeja in ga prepriča, naj ji pomaga pri Jamesovem reševanju. Zbere še druge prijatelje iz rdečega doma in jim pove, da bodo rešili Jamesa. Ko doda, da jim bo pomagal Lee, Ashley, Emilovo prijateljico, raznese od jeze in skoraj skuri dnevno sobo. Njena primarna moč je obvladovanje ognja, toda ne obvlada ga še dovolj dobro. Dobijo se istega dne zvečer, Jenny in Lee vdreta v ravnateljičino pisarno, ostali pa čakajo zunaj, če bi Karnijev vohun slučajno pobegnil. Jenny in Lee ugotovita, da je hišnik, oziroma Keern, tisti, ki je ugrabil Jamesa. Keern se pred njima pohvali z vsemi svojimi grehi, ki jih je opravil na taboru. Lee mu prebere misli in izve, kje je James, ter reši Jenny, ki bi jo Keern skoraj ubil s Silo. Keern pobegne skozi okno, Jennyjini prijatelji pa mu sledijo. Keern je vedel, da ga bodo čakali zunaj, zato je nanje postavil urok, zaradi katerega se ne bi mogli premakniti. Toda Charlotte, ki je že na začetku nameravala iti v pisarno in pomagat Jenny in Leeju, ugotovi, kako se rešiti uroka, še preden Keern skoči skozi okno. Jenny in Lee odideta rešit Jamesa, ki je bil v hišnikovi koči v kleti zvezan, a živ. James pove Jenny, da more nekaj pogledati v dimniku, a ga Jenny prekine in ga ne upošteva. Kasneje se morajo vsi udeleženi v dogodku zglasiti pri ravnateljici. Tam Jenny izve, da je Anya bila tista, ki je ujela Keerna, ki je že skoraj ušel. Povedali so ji tudi, da se je Keernu zmešalo, kot posledica nekega uroka, ki ga je Karni postavil nadenj za lastno zaščito. James pove, da je bil priča Whistlerjevemu umoru, in da ga je zato Keern ugrabil. Zgodba se konča na proslavi ob zaključku šolskega leta. V zadnjem poglavju se spremlja pogovor med (domnevno) Karnijem in njegovim sinom. Identiteti teh dveh oseb nista razkriti.
~
Tabor treh ognjev je bil prva ideja, ki se je prijela. Ne vem, zakaj je tako posebna, ampak osebe, ki živijo v zgodbi, so zame resnične. Morda jih ne morem videti ali slišati, vendar nekje živijo, čeprav le v moji glavi in v glavi bralcev. Čudovito je ustvarjati takšne svetove in ravno zato to počnem.
Maja Ravnikar Zabukovšek
Več:
- Wikipedia: sl.wikipedia.org/wiki/Tabor_treh_ognjev
- Facebook: sl-si.facebook.com/tabor.trehognjev
