Consommer mieux, consommer différemment
Od septembra 2020 do konca avgusta 2023 je naša gimnazija sodelovala v mednarodnem projektu Erasmus + KA229 z naslovom Consommer mieux, consommer différemment, s katerim smo iskali odgovore na vprašanje, kako trošiti drugače. V projekt so bile poleg naše šole vključene Osnovna šola Franceta Prešerna iz Maribora in tri francoske šole iz Pikardije: école Victor Schoëlcher, collège Les Frères Le Nain in lycée Pierre Méchain.
V projektu smo sodelovale tako osnovne kot srednje šole z namenom, da po vsej izobraževalni vertikali opozorimo na nujnost sprememb v potrošnji. Glavni poudarki projekta so bili: skrb za ohranjanje narave, zmanjševanje ogljičnega odtisa ter etično in trajnostno mišljenje. Projekt je bil tudi odlična priložnost za razvijanje podjetnosti, za medkulturno sodelovanje in avtentično učenje francoščine ter kritično vrednotenje.
Zavedamo se, da sta proizvodnja tekstilnih izdelkov in izdelava konvencionalne kozmetike dva izmed ključnih onesnaževalcev okolja, zato smo se najprej posvetili vzrokom onesnaževanja ter iskali možnosti za zmanjševanje onesnaževanja ob spoznavanju tradicionalnih metod obdelave volne, spreminjanju nakupovalnih navad, recikliranju starih oblačil in ogledu biološke čistilne naprave. Ob tem smo povezovali različne generacije in skrbeli za prenos znanja, za spoštovanje tradicije ter naravno in kulturno dediščino.
Da smo analizirali začetno stanje, so vsi dijaki naše gimnazije najprej izdelali anketo o potrošniških navadah. Vsi dijaki so si nato ogledali dokumentarno oddajo o vplivu tekstilne industrije na okolje in anketo rešili še enkrat. Rezultate obeh anket si lahko ogledate v priloženih dokumentih (na dnu strani).
Dijaki so tudi razmišljali o možnostih, kako lahko sami vplivajo na zmanjšanje onesnaževanja.
Martin Steblovnik je zapisal:
Ravno v teh dneh pri slovenščini obravnavamo Gogoljevo novelo Plašč. V njej glavni junak Akakij Akakijevič mukoma privarčuje dovolj denarja, da si lahko da ukrojiti nov plašč. A že kmalu ostane brez njega, ko ga oropajo na ulici. Tako se, brez kakšnih drugih toplih oblačil, prehladi in kmalu po tem umre za mrzlico. Zgodba se dogaja v 19. stoletju, še ne 200 let pred sedanjostjo, kljub temu pa mi je povsem nedojemljivo, kako draga in cenjena so bila oblačila takrat. Danes so tako poceni, da raztrganih sploh več ne krpamo, temveč jih raje zavržemo in kupimo nove. A še do pred kratkim ni bilo tako. Ko moj oče včasih pripoveduje o življenju v Jugoslaviji, govori, kako posebna so bila oblačila, kot na primer kavbojke ali bunde, ki so jih kupili kvečjemu enkrat na leto in so lahko stale velik del mesečne plače.
Seveda je dobro, da so danes oblačila dostopna vsem in da lahko ima vsak v omari nekaj čistih majic, hlač in puloverjev, ne da bi se moral odločati med tem, da ima oblačila, in tem, da ima hrano. Tudi sam jih imam, verjetno tudi kar nekaj takih oblačil, ki jih nikoli ne nosim. Do zdaj sem o problematiki hitre mode razmišljal bolj kot o težavah delavcev, ki v državah tretjega sveta za pičle plače šivajo naša oblačila (‘MADE IN BANGLADESH’), nisem pa pomislil, da bi tekstilna industrija utegnila biti tako obremenjujoča za okolje. Zlasti me je presenetilo, koliko vode se porabi za proizvodnjo ene majice. Bombaž je rastlina, ki potrebuje veliko vode, zato se je včasih za njegovo kultivacijo iz okolja vzame več, kot se je lahko obnovi. Namakanje bombažnih polj v sušnih državah osrednje Azije je v veliki meri odgovorno za skorajšnjo izsušitev Aralskega jezera, eno od največjih ekoloških katastrof. Tudi proizvodnja umetnih vlaken ni rešitev, saj jih delajo iz nafte. V tekstilni industriji uporabljajo mnoge kemikalije, ki jih marsikje, kjer okoljske regulacije niso tako stroge, izpuščajo kar v reke, kar ogrozi ekosisteme in zdravje ljudi. Poleg tega pa še transport teh oblačil do nas prispeva h globalnemu segrevanju.
Mislim, da bom v prihodnje bolje premislil, kaj zares potrebujem in kaj bom naredil z oblačili, ko jih ne bom potreboval več. Mislim pa, da samo dejanja posameznikov ne bodo zadoščala, če se želimo resno lotiti reševanja problema, temveč bi bilo treba ukrepe sprejeti tudi v vladah in mednarodnih organizacijah.
Od besed smo hitro prešli k dejanjem. Decembra 2020 so dijaki iz rabljenega tekstila izdelali reciklirana darila, ki smo jih poslali na gimnazijo lycée Pierre Méchain, naši dijaki pa so dobili darila francoskih gimnazijcev. To obdarovanje je postalo tradicionalno in z majhnimi pozornostmi smo si polepšali vsak začetek novega leta in si jih bomo tudi po končanem projektu.
Zaradi pandemije smo prve kontakte s francoskimi dijaki navezali na daljavo. Spoznavali smo Francijo in Slovenijo ter primerjali naše potrošniške navade.
V projektu so dijaki odkrivali bogato tradicijo filcanja in pomen uporabe naravnih materialov, kot je volna.
V delavnici s tiskom na tekstil smo osvežili rabljena oblačila ter potiskali vrečke za večkratno uporabo. Navdih pri tiskanju nam je bil francoski slikar Henri Matisse, ki navdušuje z domiselno uporabo barv in izvirno tehniko.
V projektu smo se posvečali tudi možnosti nadomeščanja sintetičnih zdravilnih učinkovin z naravnimi iz zelišč in uporabi le-teh v kozmetiki, prehrani in zdravilstvu. Na šolskem vrtu smo uredili visoke grede, na katerih pridelamo številna zelišča, ki so jih dijaki spoznavali. Odkrivali smo njihove zdravilne učinkovine ter izdelovanje različnih pripravkov in postopkov za njihovo pripravo (tinkture, macerati, hidrolati/eterična olja in parna destilacija, sušenje, kombiniranje čajnih mešanic in izdelovanje izdelkov naravne kozmetike). Ob tem smo poudarjali pomen lastnega znanja za uporabo naravnih učinkovin v kontekstu odgovornega odnosa do uporabnika in okolja, s skrbjo za ohranjanje narave, biotske pestrosti in kulturne dediščine.
V šolskem letu 2021/2022 smo na zmanjšanje potrošnje še posebej opozarjali ob praznikih. Ob prvem novembru smo opozorili na ekološko spornost sveč, saj po razpoložljivih podatkih Slovenci letno porabimo okoli 16 milijonov nagrobnih sveč, kar predstavlja 6400 ton odpadkov oz. 1920 ton vsebovanega klora, kar je velika obremenitev za okolje. Dijakom smo ponudili alternativne rešitve, kot je polaganje drugih izdelkov na grobove, na primer kamenčkov z osebnim sporočilom. Če pa se že odločimo za svečo, pa naj bo le-ta biorazgradljiva ali pa steklena. O tej temi smo se pogovarjali tudi s francoskimi dijaki, ki tradicije prižiganja sveč sploh ne poznajo. Ta medkulturna primerjava nam je dala misliti.
Na preveliko potrošnjo smo opozorili tudi ob božičnih praznikih. Anketa je namreč pokazala, da kar 72 % naših dijakov meni, da je božič preveč potrošniški. Poudarili smo pomen daril, ki jih izdelamo sami, namesto daril smo predlagali, da podarimo doživetje. Poudarili smo pomen ekoloških okraskov. V sodelovanju z Dijaško skupnostjo smo poskrbeli, da so bile božične okrasitve razredov okolju prijazne, prednost smo dali izdelavi ekološko razgradljivih okraskov.
V delavnicah smo izdelali darilca in izdelke za božični bazar: hidrolate, mila in eterična olja, filcane izdelke ter kreme in balzame za ustnice. Božični bazar smo izvedli v zbornici za zaposlene na šoli, za širšo publiko pa smo pripravili bazar pred tradicionalnim božičnim koncertom pevskega zbora.
Darilca smo poslali na francoske šole, ki sodelujejo v projektu. Od francoskih šol pa smo tudi prejeli lepa darilca in okraske, ki smo jih razstavili na velikem panoju pred tajništvom in z njimi vsem zaželeli srečno novo leto.
Da bi spremenili nakupovalne navade naših dijakov, smo januarja 2022 na šoli prvič odprli izmenjevalnico oblačil in dijakom predlagali, da namesto nakupa oblačila raje izmenjajo. Izmenjevalnico smo otvorili z zabavno modno revijo.
Projekt smo po koncu omejitev lahko okronali tudi z mobilnostmi. Dvanajst dijakov je 4. aprila 2022 odpotovalo v Laon. Na gimnaziji Pierre Méchain smo dobro spoznali francoski šolski sistem. Preizkusili smo recepte, ki smo jih vključili v našo knjižico, in sicer recepte za okolju prijazna čistila. S francoskimi dijaki smo debatirali tudi o tem, ali je lažje biti okolju prijazen, če si bogat, in ali bi morali gospodinjstva obdavčiti glede na težo njihovih odpadkov. Poleg tega pa smo z veseljem odkrivali skrivnosti srednjeveškega mesta, ki nas je očaralo. Francijo smo 8. aprila zapustili z izredno lepimi vtisi, ugotovili smo, da francoščina sploh ni problem, stkala pa so se tudi mnoga prijateljstva. Vabljeni k ogledu dnevnika in videa izmenjave.
Mednarodne izmenjave so se udeležili: Ajda Vybihal, Zala Velenšek, Tia Rozoničnik, Beatrice Kastelic, Sonja Drofenik, Julija Trobina, Zoja Kalar, Aneja Vrečko, Špela Žičkar, Nija Hedl, Maj Alt in Gašper Germ. Spremljale smo jih profesorice Andrejka Lorenčak, Tatjana Jagarinec in Lea Jusufović Glažar.
Francozi so od 31. maja do 4. junija 2022 gostovali pri nas. Francoskim učencem in dijakom ter učencem OŠ Franceta Prešerna Maribor smo z obiskom Solčavskega približali tradicijo filcanja in pomen tradicionalnih metod obdelave volne. Sezoni primerno smo izdelovali okolju prijazne repelente in vlažilni gel po sončenju. Za ozaveščanje, da mora vsak od nas spremeniti svoj odnos do okolja in potrošniške navade, smo izdelali Podnebno fresko, v triurni delavnici smo razmišljali o vzrokih in posledicah podnebnih sprememb ter razmišljali, kaj lahko sami storimo za okolje. V popoldanskem času so francoski gostje odkrivali Celje, za zaključek pa smo pripravili še tekmovanje v peki francoskih in slovenskih sladic, tekmovanje za Zlati makron in Zlato potico, ob dobri hrani pa so se francoskim gostom predstavili tudi naši odlični pevci in glasbeniki. Primerjali smo francoski in slovenski način prehranjevanja in ugotovili, da je kar veliko razlik. V Franciji so obroki veliko bolj vezani na določene ure kot v Sloveniji, zajtrk je vedno od 12h do 14h in večerja je vedno kuhan obrok, ki se poje v krogu družine.
Dnevnik izmenjave si oglejte tukaj. Izmenjava je predstavljena tudi v videu.
Za lažje delo v šolskem letu 2022/2023 smo septembra najprej v vsakem razredu imenovali referente za trajnostni razvoj, ki so ideje o zmanjšanju potrošnje in skrbi za okolje širili med ostale dijake. Dijake smo opozorili na ločevanje odpadkov in jih pozvali, da so sami izdelali koše za papir in plastiko. Oktobra smo ponovno oživili izmenjevalnico oblačil, ki smo jo otvorili z modno revijo. Da pa bi se dijaki čim bolj zavedali, da je odpadkov odločno preveč, so si referenti za trajnostni razvoj ogledali gospodarsko družbo za ravnanje z odpadki (RCERO) v Bukovžlaku.
Decembra smo izvedli že tradicionalne delavnice, na katerih smo izdelovali različne izdelke iz posušenih zelišč in zeliščnih pripravkov, ki smo jih kot novoletna darila poslali našim partnerjem v projektu. Projekt smo v delavnicah predstavili tudi osnovnošolcem, naučili smo jih, kako narediti reciklirane novoletne okraske in kako iz starih majic izdelati nakupovalne vrečke, ki vedno pridejo prav. Delo v projektu smo združili s spoznavanjem francoščine in poskusili navdušiti čim več bodočih gimnazijcev.
Na drugačno potrošnjo smo že kar tradicionalno opozarjali ob praznikih, ob prvem novembru smo pozivali k zmanjšanju potrošnje sveč, novoletni okraski so bili okolju prijazni, pustne kostume so dijaki naredili sami, brez nepotrebnih nakupov. Tudi za veliko noč smo poskrbeli za ideje, kako okraske izdelati doma z materialom, ki ga imamo pri roki.
Izvedli smo dve mobilnosti. 28. novembra 2022 smo se odpravili v francoski Laon. Do 2. decembra so nam na gimnaziji Pierre Méchain in osnovni šoli collège Les Frères Le Nain pripravili pester program. Ker so dijaki bivali pri francoskih družinah, je bila izmenjava tudi bogato kulturno doživetje. Na delavnicah, ki so jih pripravile francoske šole, smo se naučili izdelovati krpice iz starih nogavic. Izvedeli smo, kako porabiti celoten korenček, tudi zelenje, in kako izdelati lepe novoletne okraske iz stvari, ki večinoma končajo v smeteh. V zanimivih debatah smo razpravljali o življenju v mestu in o tem, ali bi vsakdo moral biti vegetarijanec. Dijaki so tudi dobro spoznali gimnazijo Pierre Méchain ter collége Les Fràres le Nain in zdaj veliko bolje poznajo francoski šolski sistem, saj so opazovali tudi nekaj ur pouka. Razlik v šolskem sistemu je veliko, v Franciji šolska ura traja 60 minut, pouk je do 18. ure, določeni predmeti pa so združeni, kot na primer fizika in kemija.
V popoldanskem času smo spoznavali srednjeveški Laon. Očaralo nas je čudovito podzemlje kot tudi bogata katedrala, ki osupne s svojo lepoto in mirom, ki vlada v njej. Francoske družine so naše dijake razvajale z izleti v bližnji Reims, nekateri pa so večere izkoristili celo za izlet v Pariz.
Mobilnosti so se udeležili: Gabrijela Lovenjak, Alina Urbanc, Nika Petrovič, Zala Bajc, Nika Husinec, Zoja Smole, Lena Pekošak, Matija Lakner in profesorice Andreja Lorenčak, Lea Jusufović Glažar in Mojca Plevnik Žnidarec.
Vabljeni k branju dnevnika v angleškem jeziku in ogledu videa.
Med 11. in 15. aprilom smo francoske dijake gostili v Celju in Mariboru. Za francoske gimnazijce smo pripravili barvito paleto aktivnosti. V delavnicah smo se posvetili bučam. Izdelali smo negovalni balzam za ustnice z bučnim oljem, roll-on za boljšo koncentracijo in spomin, pripravili smo bučno juho in bučno rolado. Ob Podnebni freski smo razmišljali o vzrokih in posledicah podnebnih sprememb, ustvarili pa smo tudi stripe na temo drugačne potrošnje, ki smo jih objavili v naši knjižici receptov. Popoldneve smo izkoristili za ogled Celja. Po Celju so francoske dijake odlično vodile Nina Kumar, Iva Topolovec in Zarja Ozvatič, dijakinje 2. e-razreda. Francoski dijaki so si v Mestu pod mestom ogledali, kakšno je bilo Celje v času Rimljanov. Zadnji dan izmenjave smo namenili obisku Olimja, tamkajšnjega samostana in lekarne, se posladkali v čokoladnici, nato pa smo na Jelenovem grebenu v delavnicah izdelovali izdelke iz gline in se naučili peči jabolčno pito. Ob tem smo se izjemno zabavali!
Francoski dijaki so stanovali pri slovenskih družinah, ki so francoske goste zelo gostoljubno sprejele in jim pokazale različne znamenitosti, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Francoske dijake so gostili vsi dijaki, ki so se udeležili mednarodne izmenjave v Franciji, poleg njih pa še Hana Lia Kronovšek, Neža Ravnak, Elmedina Mašala, Miha Kosmina, Rožle Vybihal in Andraž Kidrič. Slovo je bilo težko, saj so se spletle pristne prijateljske vezi.
Vabljeni tudi k branju dnevnika izmenjave in ogledu videa.
Za zaključek projekta smo kot glavni diseminacijski dogodek pripravili Francoski plesno-glasbeni večer, ki so se ga udeležili vsi francoski gostje, osnovnošolci iz Maribora in Laona, udeležila se ga je tudi naša skrbnica projekta s Cmepiusa, gospa Tjaša Knez, in atašejka za sodelovanje na področju francoskega jezika na Francoskem inštitutu v Sloveniji, gospa Amandine Dubreuil Perronnet.
Med projektom smo dobili veliko idej, kako trošiti drugače, in preizkusili mnogo receptov za izdelke, ki jih lahko sami naredimo doma. Končni izdelek projekta je knjižica z recepti za drugačno potrošnjo.
Knjižico najdete v obliki videa in kot PDF-datoteko.
Knjižica pa je dostopna s spodnjo QR kodo.
Da je v projektu delo teklo brez zapletov, smo na naši gimnaziji skrbele profesorice mag. Mojca Alif, mag. Alenka Blake, mag. Lea Jusufović Glažar, Jasna Marković, Uršula Zdovc, mag. Mojca Plevnik Žnidarec, Andrejka Lorenčak ter gospod ravnatelj, dr. Anton Šepetavc.
Evalvacija in analize
Projekt Kako trošiti drugače je izjemnega pomena v prizadevanjih za vzgojo mladih za trajnostni razvoj. V letih trajanja projekta smo izvedli številne aktivnosti, s katerimi smo poskušali pri dijakih ozavestiti drugačno, manj potrošniško razmišljanje.
Pri prehrani smo jih usmerjali k čim večji uporabi lokalno pridelane hrane in izdelavi lastnih prehranskih izdelkov. Podobno tudi pri kozmetiki. Dijaki so imeli priložnost spoznati, da si lahko kvalitetno kozmetiko izdelajo tudi sami. S tem jih spodbujamo h kvalitetni izpolnitvi prostega časa, vrednotenju lastnih izdelkov ter ustvarjalnosti.
Zelo zanimiva in koristna izkušnja je bila izmenjevalnica oblačil. Dijaki, predvsem dijakinje, so novost sprejeli z navdušenjem in bili pri izmenjavi zelo aktivni. Pomembno sporočilo te izmenjevalnice je, da lahko s tem načinom bistveno zmanjšamo okoljsko škodo, ki jo povzroča tekstilna industrija, ter si brez stroškov osvežimo garderobo. Izmenjevalnica je odlična priložnost za zmanjševanje socialnih razlik za preseganje predsodkov do rabljenih oblačil.
Prepričani smo, da je projekt veliko doprinesel k drugačnemu razmišljanju mladih in prispeval k okoljski ozaveščenosti. Projekt je bleščeč kamen v mozaiku vzgoje za trajnostni razvoj na naši gimnaziji.
To so potrdile tudi analize. V zaključni anketi je večina dijakov, ki so se udeležili izmenjav in bili v projektu najaktivejšni, potrdila, da zaradi projekta manj kupujejo nova oblačila (87% vprašanih), po nakupih se odpravijo redkeje (večina od 4- do 6-krat na leto). Anketa pa je tudi pokazala, da dijaki klasičnih prodajaln oblačil še niso popolnoma zamenjali s trgovinami z rabljenimi oblačili, vzrok za to je verjetno tudi v tem, da sta v Celju le dve takšni trgovini. Dijake smo navduševali za lastno izdelavo okraskov ob praznikih in večina dijakov vsaj kdaj naredi okraske in ne hiti več v trgovino po nove izdelke. Zaradi projekta tudi zavržejo manj hrane in skoraj vsi dijaki so zaradi projekta vsaj delno spremenili odnos do okolja, česar smo zelo veseli.
Eden izmed ciljev projekta je bil tudi dvig zanimanja za francoščino. V letih pred začetkom projekta je bilo interesa za učenje francoščine zelo malo, v nekaterih letih se je med 200 dijaki na letnik za francoščino odločilo le 12 dijakov. Med projektom se je število dijakov, ki so kot drugi tuji jezik izbrali francoščino, močno povečalo: v letu 2022/23 se je za francoščino odločilo kar 47 dijakov in po desetih letih smo ponovno lahko vzpostavili francoski razred.
Pozitiven učinek na učenje jezika je pokazala tudi seminarska naloga dijakinje Nike Husinec (najdete jo v priloženih dokumentih), ki je na podlagi ankete spoznala, da so končni vtisi o izmenjavah izjemno pozitivni. Dijakinje, ki so sodelovale v anketi, so bile s svojo izkušnjo zadovoljne in bi ostalim mladim, ki imajo možnost Erasmus+ izmenjave, sporočile, naj ne oklevajo preveč, ker je to doživetje nepozabno, saj se naučiš in spoznaš marsikaj novega, obenem pa lahko pridobiš tudi na motivaciji za učenje jezika (80 % dijakinj, ki je rešilo anketo, je na vprašanje ‘Si s to izmenjavo pridobil/a tudi motivacijo za učenje jezika?’ odgovorilo s pritrdilnim odgovorom).
Diseminacija
Diseminacijske aktivnosti so potekale že med projektom. Aktivnosti projekta so bile redno predstavljene na šolski spletni strani in na velikem panoju pred zbornico I. gimnazije v Celju v obliki razstav fotografij aktivnosti v okviru projekta. Z delom v projektu smo javnost seznanjali z objavami na šolskih straneh Facebooka in Instagramu s ključnikom #trošidrugače. Osnovnošolcem smo projekt predstavili na informativnih dnevih in na treh delavnicah. Z delom smo redno seznanjali kolege na pedagoških konferencah. Ob koncu zadnje LTT-mobilnosti pa smo pripravili francoski plesno-glasbeni večer, s katerim smo projekt in francosko kulturo predstavili širši publiki. Prireditev si je ogledalo 260 gledalcev, izdelke, ki so nastali v projektu, so si obiskovalci lahko ogledali na razstavi v avli kulturnega doma Laško, kjer je prireditev potekala.
Projekt sva učiteljem, staršem in dijakom predstavila tudi koordinatorja Nicolas Vivier in Andrejka Lorenčak, videa sta bila predstavljena v okviru informativnih dni v Celju in francoskem Laonu.
Projekt in rezultate našega projekta sem koordinatorica projekta predstavila tudi na študijski skupini učiteljev francoščine 18. avgusta 2023.
Končni izdelek projekta je knjižica receptov za drugačno potrošnjo, ki so jo dijaki v anketi zelo dobro ocenili. Knjižica je objavljena na šolski strani, na šolskem Instagramu in Facebooku, v tiskani obliki pa se nahaja v šolski knjižnici. Da je projekt dosegel čim širšo publiko, smo nekaj izvodov knjižice podarili lokalnima trgovinama z bioizdelki Biotopic Celje in bioprodajalni Norma v Celju. Imeli smo čast, da smo knjižico predstavili in podarili tudi francoski ambasadorki v Sloveniji, gospe Florence Levy, in atašejki za področje francoskega jezika v Sloveniji, gospe Amandine Dubreuil Perronnet.
Veseli smo, da je šola trajnostni razvoj vključila med prioritetne usmeritve šole. S projektom se naše delo ni končalo! Vzemite v roke našo knjižico z recepti za drugačno potrošnjo! Vsak dan lahko naredimo nekaj za naš planet, spremenimo kakšno nepotrebno razvado, ugašamo luči, trošimo manj!
Andrejka Lorenčak, koordinatorica projekta na I. gimnaziji v Celju
