V šolskem letu 2017/2018 se je naša šola vključila v projekt Podjetnost v gimnaziji – PODVIG.
Projekt se je začel v šolskem letu 2018/2019 pod okriljem Zavoda RS za šolstvo in Ministrstva za izobraževanje s pomočjo sredstev Evropskega socialnega sklada. V njem je sodelovalo 70 slovenskih gimnazij ter 9 partnerjev: poleg Zavoda za šolstvo in Ministrstva za izobraževanje še Fakulteta za naravoslovje in matematiko Maribor, Društvo Humanitas, Gospodarska zbornica Slovenije, Pedagoška fakulteta Koper, Šola za ravnatelje, Zavod Kersnikova in Zveza prijateljev mladine Slovenije. Projekt se z 31. avgustom oz. 30. septembrom 2022 formalno zaključi.
Osnovni cilj projekta je bilo uvajanje kompetenc podjetnosti v vse oblike vzgojno-izobraževalnega dela v sodelovanju z okoljem in širšo skupnostjo.
Konec šolskega leta 2017/2018 smo oblikovali projektni tim, ki smo ga postopoma dopolnjevali z novimi člani. V prvem letu projekta (2018/2019) je tim štel 12 članov, v drugem letu (2019/2020) 14 članov, v tretjem in četrtem letu (2020/2021 in 2021/2022) 21 članov. Strategija oblikovanja šolskega tima je bila uravnotežena sestava; prizadevali smo si, da so njegovi člani iz vseh strokovnih aktivov.
Projektni tim je v zadnjem letu 2021/2022 deloval v naslednji sestavi: dr. Anton Šepetavc, ravnatelj, ter profesorice in profesorji Eva Černelč, Lea Gornjak, Martina Horvat, Žan Jerman, Ana Lavbič, Andrejka Lorenčak, Darja Marčič, Jasna Marković, Maja Medvešek, Klara Pavšer Stropnik, Mojca Plevnik Žnidarec, Alenka Prebičnik Sešel, Damjana Rebek, Metka Rems, Irena Robič Selič, Andreja Šmid, Nina Trojner, Tanja Tušek, Ira Vučko Pavlina in Adriana Požun Pavlovič.
V prvem letu projekta smo si razdelili delovne naloge, opravili analizo obstoječega stanja, se opredelili za 4 prednostne kompetence podjetnosti, pripravili operativni načrt šole, imeli več srečanj šolskega projektnega tima, se udeležili delovnih srečanj v organizaciji ZRSŠ v Ljubljani in 1. konference PODVIG na Brdu pri Kranju, se povezali z Inkubatorjem savinjske regije in spodbudili dijake k prijavi na START UP ŠOLO ter iskali povezave tudi v okviru projekta Inženirke inženirji bomo, ki smo ga gostili na šoli.
V drugem letu projekta smo opravili spletno anketo o podjetnosti med učitelji in med dijaki 1., 2. in 3. letnika, izvedli več srečanj šolskega projektnega tima, se poskušali povezati s projektom NA – MA POTI in sodelovali na konferenci društva Humanitas. Na delovnih srečanjih ZRSŠ v Ljubljani smo izmenjevali primere dobre prakse, se udeleževali delavnic konzorcijskih partnerjev in spoznavali formativno spremljanje kot podporo razvijanja kompetenc podjetnosti. Projektno delo je zaradi posebnih okoliščin dela na daljavo potekalo nekoliko manj intenzivno.
V tretjem letu projekta se je šolski projektni tim sestal dvakrat, sicer pa smo večinoma delali na daljavo. Na spletnih srečanjih ZRSŠ smo izmenjevali izkušnje v okviru predstavitev dobre prakse; na enem od srečanj smo predstavili primer, povezan z aktualno tematiko dela na daljavo in odziva nanj. Izvedli smo različne učne situacije in prireditve. Trudili smo se prilagoditi zastavljene cilje danim možnostim v spremenjenih pogojih dela.
V četrtem letu projekta se je šolski projektni tim sestal dvakrat. Na spletnih srečanjih ZRSŠ smo spremljali primere dobre prakse in na enem od njih predstavili naš primer na temo trajnosti in dobrodelnosti. Prispevali smo članek za zbornik podjetnosti, ki je izšel v založbi ZRSŠ. Udeležili smo se zaključne konference PODVIG na Brdu pri Kranju. Izvajali smo učne situacije in v okviru Izziva za dijaka spodbudili reševanje problema po korakih. Opravili smo evalvacijo projekta.
Mnenja ravnatelja in nekaterih članov projektnega tima
Vsak projekt, ki opozarja na realnost 21. stoletja, v katerem živimo, šolo pa – in v njej ljudi, brez katerih ni šole – vabi k soočenju s sabo in svojim delovanjem, je koristen in dober. Je kot ogledalo, ki nezmotljivo pokaže naš pravi obraz. Naš je tak, to smo družno ugotovili, da smo lahko ponosni na svojo žlahtno preteklost in bogato sedanjost. In da lahko rečemo: »Tomorrow belongs to us …« (Anton Šepetavc, ravnatelj)
Projekt Podvig je pozitivno vplival name, vsebine projekta pa me vedno znova spominjajo na pomembnost vključevanja skupinskega dela in vsakdanje problematike v pouk. (Žan Jerman)
Sodelovanje v projektu je ponudilo mnogo odličnih zgledov in inovativnih idej, kako še spodbujati edinstvenost, dejavnost in kreativnost pri mladih, hkrati pa dalo uvid, da na naši šoli vse to že počnemo, kar dokazujejo številni dobro izpeljani in tudi odmevni projekti, ki mladim omogočajo, da pokažejo in razvijajo svoje sposobnosti tudi izven šolskih klopi. (Ana Lavbič)
Vse te izkušnje kažejo, kako pomembna je aktivna vloga dijakov ter njihova vključenost v posamezne korake (zlasti načrtovanje, izvajanje, samoevalvacija) učnega procesa, kar pa nam omogoča formativno spremljanje. (Andrejka Lorenčak)
Opažam, kako široko so mnoge kompetence, ki smo jih spodbujali pri učnih situacijah, prerasle same učne situacije in so močno prisotne tudi izven rednega pouka. V interakciji z dijaki vedno znova lahko opazim močno samozavedanje, sposobnost samorefleksije, kritičnega mišljenja in argumentiranja ter podajanja iniciativ, spoštljivega razpravljanja, plodnega sodelovanja in iskanja rešitev. (Darja Marčič)
Projekt je pomenil dodatno stimulacijo zame in za dijake. V prihodnosti se bodo gotovo lažje znašli na trgu dela, saj so poleg dodatne motivacije pridobili marsikatero veščino za življenje. Dijaki so se iz konkretnih primerov naučili, kako izkoristiti znanje na čimbolj učinkovit način, odkrivali so nove metode za podporo in razvoj novih orodij, Projekt so bili izzivi, priložnosti, reševanje problemov in občasen odmik od rutine in tradicije. (Damjana Rebek)
Sodelovanje pri projektu je bila vsekakor zanimiva izkušnja. Če izpostavim trajnosten pristop, sem ugotovila, da je večina aktivnosti že trajnostno naravnana, kar odraža kvaliteto našega dela. Gotovo bom dijake tudi v prihodnje spodbujala k trajnostno naravnanim dejavnostim. (Irena Robič Selič)
Projekt je ponudil veliko možnosti za (medpredmetno) sodelovanje, dijaki pa so bili aktivni udeleženci izobraževalnega procesa. (Nina Trojner)
Sodelovanje v tovrstnih projektih me spodbuja k iskanju inovativnih pristopov pri delu z dijaki. (Tanja Tušek)
Všeč mi je bilo, ker sem učne ure, ki se navezujejo na projekt, izpeljala v razredu, ki je sicer pasiven (tih), v tem primeru pa so se dijaki zelo aktivirali. Pokazali so samoiniciativnost in iznajdljivost. Prav tako so bili glasni pri argumentiranju, kritični do lastnih in tujih razmišljanj. Še ena potrditev, da je treba tistim, ki jim matematika ni blizu, snov osmisliti. (Ira Vučko Pavlina)
Adriana Požun Pavlovič, vodja šolskega projektnega tima
