23. 5. 2017 je naša šola znova pripravila prireditev v čast športnikom, ki vse leto garajo in nas s svojimi športnimi uspehi navdušujejo. Športni pedagogi so na podelitvi podelili priznanja šolskim ekipam in posameznikom, ki so letos dosegli izjemne rezultate na svojih področjih.

Podelili so trinajst nagrad za dosežke na srednješolskih državnih tekmovanjih od prvega do četrtega mesta med posamezniki v  atletiki, deskanju na snegu, krosu, judu in streljanju s pištolo ter štirinajst pohval za dosežke med posamezniki na državnih tekmovanjih od petega do štirinajstega mesta v atletiki, smučanju, streljanju in plezanju.

Podelili so tudi nagrade sedmim ekipam kolektivnih športov za uvrstitev od prvega do četrtega mesta.

Beri dalje

Ali se srednješolci dovolj zavedajo posledic zavržene hrane? Kakšne rešitve predlagajo?

Živimo v svetu, kjer načeloma lahko, če smo lačni, takoj prenehamo z delom, skočimo v bližnjo pekarno, si odpremo jogurt, pomalicamo. Hrana je nam, redkim privilegirancem, skupaj z vodo tako rekoč na dosegu kadarkoli in kjerkoli na modrem planetu. Ta dar je dan le redkim posameznikom, namreč kar 800 milijonov ljudi na svetu trpi lakoto. In sedaj se poraja bolj kot ne retorično vprašanje, kako sporno je dejstvo, da svet, po podatkih OZN-a, zavrže nenormalne 1,3 milijarde ton hrane na leto? Če pa omenimo podatke za našo bližnjo okolico, torej Evropsko unijo, potem lahko ugotovimo, da – po podatkih iz raziskave evropske komisije – v EU letno zavržemo 180 kg hrane na prebivalca. Skoraj polovico teh odpadkov odvržejo   gospodinjstva. Metanje hrane v smeti v vseh državah sveta prepoznavamo kot sporno početje. Zavržena hrana predstavlja resen problem civiliziranega sveta. En del se tega zaveda in probleme skuša odpraviti z raznimi ukrepi. Po poročanju National Geographica, denimo, šolske kuhinje ponekod dovolijo mladim, da si sami odmerjajo količino hrane, ki jo bodo pojedli, za kosilo pa je predvidenega več časa.

Beri dalje