Leta 2004 je slovenščina z vstopom Slovenije v Evropsko unijo postala članica velike in 
pestre družine uradnih jezikov EU. Prvotnim nemščini, francoščini, italijanščini in nizozemščini se je v zadnjih šestdesetih letih pridružilo kar dvajset jezikov. V nekaterih državah imajo tudi do tri uradne jezike, seveda pa k raznovrstnosti jezikovne podobe prispevajo še regionalni jeziki, jeziki manjšin in narečja, ki s svojstvenimi značilnostmi ponujajo vpogled v preteklost in marsikomu predstavljajo intimno vez z domom, otroštvom in koreninami.
A kako je to sploh mogoče? Kako lahko jezikovno tako raznolika skupnost uspešno deluje?
