Matura je zahteven izpit, zato si zlati in diamantni maturantje vsekakor zaslužijo veliko pozornosti, saj so to najsposobnejši in pridni ljudje. V šolskem letu 2022/23 smo imeli na šoli kar 23 zlatih in enega diamantnega maturanta. Vsak, ki naredi splošno maturo, dokazuje, da so mladi res odgovorni. Ker pa zlati maturantje še posebej izstopajo, smo nekatere od njih in gospoda ravnatelja, dr. Antona Šepetavca, povprašali, v čem je skrivnost njihovega uspeha.
Najprej smo za mnenje vprašali našega ravnatelja, dr. Antona Šepetavca.
Vsako leto imamo na šoli veliko zlatih maturantov. Zakaj, mislite, je tako?
Že od nekdaj poudarjam, da sta za tak izjemen, nadpovprečen dosežek vedno potrebna in tudi na koncu v resnici zaslužna dva: učenec s svojo družino in šola s svojimi kvalitetnimi učitelji. Potrebna sta namreč sožitje in podpora na obeh straneh vzgojno-izobraževalnega procesa. Zlati maturanti so lahko le izrazito delavni, prizadevni, sposobni in ozaveščeni mladi ljudje, z jasnimi in visokimi cilji, šola in dom pa jih pri tem morata znati vsestransko podpreti; šola predvsem s kvalitetnim poukom in čim boljšimi pripravami na ta neizogibni izpit. Zakaj ima naša gimnazija tako veliko zlatih maturantov, druge šole pa neprimerno manj, je predvsem vprašanje za njih. Vsaka šola – kot tudi vsak človek – je namreč svet zase. Naša gimnazija je šola, ki spoštuje in ceni znanje, pri tem populistično ne popušča, zna pa tudi primerno pohvaliti in spodbuditi zdravo ambicioznost.
Kdo lahko postane zlati maturant? Ali je to lahko vsak posameznik?
V osnovi lahko vsakdo postane zlati maturant, če le ima ustrezne predispozicije. Tako kot pri teku ali plesu. Znati je treba, in to je to! Dober je lahko marsikdo, odličen pa le tisti, ki zmore in je pripravljen trenirati na dolge proge, kot se reče, ne samo ciljno naravnano, ne samo v borbi za oceno … od danes na jutri. Kdor začne razmišljati o tem, da bi bil zlati maturant, le nekaj mesecev pred maturo, bo težko uspel. Vsi zlati maturanti, ki resno odgovorijo na vprašanje, kdaj in kako so se pripravljali, vedno povedo, da je to plod večletnega resnega in odgovornega dela. Seveda pa dopuščam možnost, da se kdaj komu posreči tudi po bližnjici, ampak le, če je zares visoko nadpovprečno inteligenten. Tudi taki se najdejo, večina pa je vendarle tistih drugih, ki vedo, da je učenje vztrajno delo, znanje pa veliko bogastvo za vse življenje.
Po slovesnem sprejemu na naši šoli, ki je bil 20. septembra, in kjer smo podelili priznanja letošnjim 24 zlatim maturantom, enemu olimpijcu ter udeležencema svetovnega prvenstva v debati, smo se pogovarjali z Ajdo Rančigaj, Markom Fabjanom, Jako Furlanom, Davidom Jagodičem, Taro Rus, Tomažem Kolarjem, Artom Špeglom, Rimo Dolar in Samom Volovškom.
Kako si se počutil/-a, ko si izvedel/-a rezultate mature? Ali si to pričakoval/-a?
Ajda: Preden sem odprla rezultate, sem bila zelo živčna, najbolj me je skrbela matematika, ker sem imela glede tega predmeta najslabši občutek. Nisem pričakovala, da bom zlata maturantka, zato sem bila nad rezultati presenečena.
Mark: Rezultat sem pričakoval. Ob sedmih me je zbudil ati, ki je prvi pogledal moje rezultate.
Jaka: Ko sem izvedel rezultate, sem bil malce presenečen, da sem slovenščino odpisal tako dobro, sicer pa sem dosegel svoja pričakovanja.
David: Na dan rezultatov mature sem se zbudil okoli 10. ure (čeprav so bili objavljeni že ob 7. uri zjutraj), saj sem pričakoval da bom zlat. Ko sem jih končno pogledal in to potrdil, sem bil le še bolj vesel, saj sem ugotovil, da sem pri vseh predmetih dosegel najvišjo oceno (glede na to, da sem opravljal angleščino na osnovnem nivoju).
Tara: Nad rezultatom mature sem bila malo presenečena, ker sem se s tem, da mature iz matematike nisem opravljala na višjem nivoju, v svoji glavi nekako “odpovedala” zlati maturi, saj sem že v osnovi lahko dosegla le 31 točk. Sem bila pa seveda rezultata zelo vesela, ker s tem dobiš občutek, da je bil tvoj trud poplačan.
Tomaž: Ko sem izvedel rezultate, sem čutil predvsem olajšanje, da je končno konec tega enomesečnega čakanja in da lahko zasluženo sprostim misli ter uživam v počitnicah, ki so pred mano. Tak rezultat sem po tihem pričakoval, saj mi nobena od odpisanih matur ni povzročala večjih težav.
Art: Najprej je nekaj časa trajalo, da sem vse številke seštel v glavi, ker sem se ravno zbudil in potem je vse veselje za mano prišlo z zakasnitvijo. Seveda sem pričakoval dober rezultat, ker sem za maturo precej potrudil, a vseeno me je malo skrbelo kot verjetno vsakega. Res sem upal na zlato maturo in verjamem, da je bilo moje prepričanje, da to zmorem, ključno pri dosegi tega cilja.
Rima: Bila sem zelo presenečena, saj sem pričakovala popolnoma drugačne rezultate in res nisem imela občutka, da mi je šlo tako dobro. Bila sem prijetno presenečena in zelo vesela, da se je ves moj trud obrestoval.
Samo: Sprva sploh nisem vedel, katere številke na portalu kažejo moj rezultat. Ko pa sem končno ugotovil, da sem dosegel vse točke, res nisem mogel verjeti svojim očem. Nikoli nisem pričakoval takega uspeha, zato sem bil precej srečen.
Koliko časa in kako si se pripravljal/-a na maturo? Ali je bilo potrebnega veliko odrekanja? Je bilo vse učenje vredno ali misliš, da bi lahko z malo manj učenja dobil/-a isti rezultat?
Ajda: Na maturo sem se začela intenzivno pripravljati dober mesec prej, seveda pa sem veliko delala tudi med letom, kar se pri učenju tudi pozna. Učila sem se zelo veliko, vendar sem si čas razporedila tako, da sem ga lahko preživljala tudi s prijatelji, velikokrat sem se z njimi tudi učila. Odrekanj je sicer veliko, vendar ta dva meseca okrog mature dokaj hitro mineta.
Mark: Pripravljal sem se 18 let. Pripravljati sem se začel po zimskih počitnicah, malo resneje pa v aprilu in maju, tako da nisem kaj veliko treniral.
Jaka: Intenzivno sem se začel učiti približno 2 do 3 tedne pred začetkom mature, sem se pa za maturitetne predmete v šoli bolj potrudil in poskušal vsak test pisati čim bolje. Mislim, da je učenje bilo vredno, saj dvomim, da bi z manj dela lahko dosegel isti rezultat.
David: Priprave na maturo potekajo ves čas šolanja na gimnaziji, ampak bolj intenzivno sem se začel pripravljati, ko smo končali z rednim poukom in smo bili cele dneve doma. Po navadi sem pričel z učenjem med 10. in 11. uro zjutraj, ob 15. uri je bilo kosilo. Nadaljeval sem okoli 16. ure in približno končal ob 19. uri.
Če je bil lep sončen dan, sem si zvečer vzel več prostega, da sem vsaj malo zadihal. Glede odrekanja bom rekel tako: za učenje sem porabil veliko časa, ampak vseeno sem si ga prihranil toliko, kolikor sem ga potreboval še za druge pomembne stvari, ki sem jih želel narediti. Toliko učenja ni bilo potrebnega, saj bi, po mojem mnenju, dosegel primerljive rezultate tudi s pol manj učenja. Gre namreč za to, da v treh tednih pred maturo težko nadoknadiš 4 leta — brez sprotnega učenja ves ta čas mi ne bi uspelo.
Tara: Posredno se na maturo v šoli v bistvu pripravljaš celo šolsko leto, sama pa sem se pripravljati začela nekje v začetku meseca maja. Mislim, da se najbolj odrečeš svojemu prostemu času, ampak sem po opravljeni maturi res ugotovila, da se je izplačalo, čeprav sem se morala odreči nekaterim prostočasnim dejavnostim.
Tomaž: Na maturo sem se intenzivneje začel pripravljati med prvomajskimi počitnicami, ki jim je kmalu sledil prvi maturitetni preizkus — esej. Ta priprava je zajemala temeljit pregled štiriletne snovi in reševanje starih maturitetnih pol, kar močno priporočam vsem bodočim maturantom. Menim pa, da se priprava na maturo pravzaprav začne že z vstopom v gimnazijo. Sprotno delo in prizadevnost skozi vsa štiri leta namreč igrata ključno vlogo za posameznikov uspeh na maturi. Prav zaradi tega pri meni ni bilo potrebnih večjih odrekanj. Menim, da bi isti rezultat lahko dosegel tudi z malo manj učenja.
Art: Na maturo sem se intenzivno začel pripravljati šele po končanem pouku, ker sem vedel, da naši profesorji naredijo največ, kar lahko, že čez leto in sem jim hvaležen za vsak malo zahtevnejši test, ki nas je prisilil, da se res poglobimo v snov. Torej zadnjih par dni pred maturo zame ni bil stresen čas, ampak le obnova starega znanja in reševanje starih maturitetnih nalog. Maturo lahko vsak zelo dobro piše in upam, da s čim manj odrekanja, sam raje dam prednost kakšni uri spanca več. Ne maram tega diskurza okoli mature, ki nas sili v prevelik stres in izgorelost; dijaki, raje malo polenarite, uspeli boste!
Rima: Na vsak posamezni del mature sem se začela pripravljati približno 4 do 5 dni pred testom. Pripravljala sem se tako, da sem ponavljala snov in reševala pole iz starih matur. Mislim, da z manj učenja ne bi dobila istih rezultatov, ampak menim, da je bilo vredno, ker sem tako dobila nagrado za štiri leta truda.
Samo: Mislim, da sem za učenje maturitetnih predmetov od konca rednega pouka v maju porabil le okoli 15 ur, med rednim poukom pa skoraj nič dodatnega dela. Približno polovica učenja je bila namenjena ustnemu delu mature pri slovenščini. Za ustne dele sem se učil večinoma iz priporočene literature oz. priročnikov, za pisne pa iz svojih lastnih izpiskov, saj so nas profesorji kar odlično pripravili na maturitetne preizkušnje. Iskreno se mi ni bilo treba odrekati veliko stvarem, morda le zadnjo nedeljo pred ustnimi izpiti, ko sem se približno 7 ur učil o literarni zgodovini. Ravno zaradi tega sem prepričan, da je bilo moje učenje vredno, saj se res nisem učil veliko.
Ali si se v času šolanja in v času pripravljanja na maturo soočil/-a s kakšnimi težavami? Kako si jih rešil/-a?
Ajda: Niti ne, Kajuh je sicer zahtevna gimnazija, ampak če delo opravljaš vsaj približno sproti, se mi zdi, da ni tako hudo.
Mark: Težav nisem imel. Mogoče edino to, da se mi kdaj ni najbolj dalo delati določenih predmetov.
Jaka: V času šolanja nisem imel posebnih težav.
David: V času šolanja zagotovo. Vmes je bila korona, način šolanja se je obrnil na glavo, veliko je bilo prilagajanja in spreminjanja. Vesel sem, da smo vsaj 4. letnik v celoti preživeli na šoli, kajti ravno zaradi tega smo uspeli nadoknaditi luknje, ki so ostale po koronskem šolanju. Sam bi rekel, da pri pripravah na maturo nisem imel nekih večjih težav.
Tara: Kar se tiče celotnega časa šolanja, mislim, da je bil največja težava vseh nas kovid. V času pripravljanja na maturo pa sem imela težave s tem, da sem imela ves čas občutek krivde, da z učenjem zaostajam, da ne delam dovolj in da mi ne bo uspelo predelati vse snovi. Te težave so mi pomagali reševati pogovori s sošolci in prijatelji, kjer smo nekako drug drugega spodbujali in se tudi tolažili.
Tomaž: Najbolj me je bilo strah, da ne bi mogel usklajevati šole in športa, ki je ena najpomembnejših stvari v mojem življenju. Kmalu sem pa spoznal, da lahko gimnazijec z dobro organizacijo in rutino tako v času šolanja kot v času priprave na maturo vedno najde čas za dejavnosti, ki ga veselijo. Prav tako pa je to odličen način za sprostitev in odklop od zvezkov.
Art: Pred maturo sem iz svojega urnika odstranil čim več obveznosti, nisem hodil na priprave za svetovno prvenstvo iz debate in tako dalje … Želel sem čas le zase, da je moj urnik čim bolj sledil mojemu ritmu spanca in prehranjevanja. Tako je bila moja edina večja težava v tem času usklajevanje dnevnega ritma s starši, saj smo jedli, spali in vse počeli ob različnih časih.
Rima: Največ težav sem imela med korono, ko smo bili vsi zelo oddaljeni eden od drugega in je vsem primanjkovalo druženja in motivacije za učenje. Pri tem mi je pomagala družina in veliko pogovorov s prijatelji..
Samo: Razen skoraj periodične izgube motivacije se nisem ravno srečal z mnogo težavami. Motivacijo sem povečal z deljenjem dela in velikim številom odmorov, s čimer sem si načeloma dovolil počitek. Šolanje pa mi je oteževal tudi slovenski javni prevoz, le da tega žal nisem uspel rešiti.
Ali lahko vsak postane zlati maturant?
Ajda: Večina uspeha na maturi je odvisna od pripravljenosti za delo in od učenja, seveda pa je potrebno imeti tudi malo sreče. Najbolj pomembno pa je med reševanjem ostati zbran. Če si se pripravljen truditi in imaš malo sreče, mislim, da lahko to doseže vsak.
Mark: Da, mislim, da je na Kajuhu tako visok standard testov, da lahko dijak s prav dobrimi ali pa tudi dobrimi ocenami brez težav in z malo sreče na maturi doseže več kot 30 točk.
Jaka: To je mogoče, a nekateri potrebujejo več, nekateri pa manj dela, da dosežejo ta cilj.
David: Postati zlati maturant zahteva veliko truda in sposobnosti. S tem bi se lahko mirno strinjal, če bi nam to povedal profesor v 1. letniku. Z zagnanostjo in sprotnim učenjem od takrat dalje bi namreč vsi imeli to možnost. Ko pa govoriva o 4. letniku, ni več tako preprosto. Gre za podlago, ki jo je težko nadoknaditi, ne glede na to, koliko se trudiš. Da, v osnovi imajo vsi možnost postati zlati maturant, eni z več, drugi z manj učenja, vendar je odvisno, kdaj se za to odločijo in ali so za to pripravljeni kaj žrtvovati.
Tara: Lahko, če ima željo in je pripravljen za to tudi kaj narediti.
Tomaž: Čeprav se v ozadju mora skrivati talent, se mi zdi, da lahko s trdim delom in prizadevnostjo vsak postane zlati maturant, če si to seveda želi.
Art: Zlati maturant lahko postane vsak, ki si to res želi. Zlati maturant je nekdo, ki zna to svojo močno željo usmeriti in najti najboljši način učenja zase in način, da se v stresni situaciji, ko ima pred sabo izpitno polo, pomiri in zbere. Predvsem zbranost je ključ do uspeha na maturi in na vseh preizkusih znanja.
Rima: Mislim, da ne, ker je za to potrebno veliko truda ne le zadnje leto, ampak vsa štiri leta.
Samo: Seveda, dokler ima človek željo doseči nekaj in se tega loti zagnano, ima precej dobro možnost, da uspe.
Katere vrednote in izkušnje si pridobil/-a v času šolanja in kako jih boš lahko uporabil/-a v prihodnosti?
Ajda: Predvsem vztrajnost in delovne navade. Že po naravi rada dosežem cilje, ki sem si jih zadala, kar se mi zdi uporabno na vseh življenjskih področjih.
Mark: Matura je predvsem izpit, za katerega moraš biti zelo vztrajen in odgovoren, da lahko vsak dan malo vadiš.
Jaka: V času šolanja sem se naučil, da se veliko lažje učim med tednom, če vem, da me v petek zvečer čaka zabava s prijatelji.
David: Priznam, da nam je šolanje na daljavo onemogočilo marsikaj, a vseeno smo se naučili pomembnih vrednot, od prijateljstva, pomoči, pomembnosti druženja in zabavanja, do tudi malo manj lepih, kot je bilo kašno prepisovanje, prišepetavanje in podobno. V šoli v živo nas je Kajuh in naša skupnost naučila še drugih vrednot, ključnih za življenje. Ne pravim, da se med poukom nismo naučili ničesar, ravno nasprotno. Ogromno stvari bo marsikomu prišlo še kako prav, na poklicni ali zasebni poti. Vseeno menim, da je veliko pomembnejše, da smo se naučili pozdravljati iz spoštovanja, kot pa da znamo na pamet definicijo nedoločenega integrala ali analizo celotne Dume.
Tara: Mislim, da sem se v srednji šoli dobro naučila, kako se učiti in kako si približno organizirati čas, pa tudi to, kdaj sem najbolj produktivna. Prepričana sem, da mi bo to prišlo zelo prav na fakulteti in v nadaljnjem življenju.
Tomaž: V času šolanja sem pridobil predvsem samostojnost in odgovornost. Gimnazija me je obogatila ne le s splošnim znanjem posameznih predmetov, ampak predvsem z znanjem, kako biti dober človek v današnjem svetu. Spoznal sem ogromno novih ljudi in posledično mnogo različnih pogledov na svet. Tudi profesorji so mi večkrat namenili nasvet ali lepo besedo, ki me je in me bo še naprej usmerjala na življenjski poti.
Art: Vrednote so se med mojo srednješolsko izkušnjo razvile ravno iz največjih pomanjkljivosti, moja trma se je spremenila v vztrajnost, moja lenoba v sposobnost iskanja rešitev, ki zahtevajo čim manj energije in moja navada kritiziranja v sposobnost, da ne jemljem nič za nujno potrebno brez razloga. Tako sem bil pred maturo prilagodljiv do zahtev vsakega predmeta in tudi vztrajen pri reševanju, dokler se je to splačalo.
Rima: Pridobila sem samodisciplino in vztrajnost, ki mi bosta v življenju zelo koristili. Prav tako sem sklepala prijateljstva, ki bodo ostala za vse življenje in spoznala, kaj me zanima in kaj želim v življenju početi.
Samo: Naučil sem se, da smo vsi ljudje ravno to, ljudje. Nimam več predstave, da so nekateri tako izjemni in nezmotljivi, da so več vredni kot drugi ali obratno; vsi imamo kdaj slabe dneve. Kajuh je v meni prebudil tudi zavedanje o pomembnosti delovnih navad, kar bom poskusil uresničiti pri študiju in naprej.
Kaj nameravaš študirati?
Ajda: Študirat grem dentalno medicino na Medicinsko fakulteto v Ljubljani. Letos so bile omejitve tam veliko nižje kot prejšnja leta, česar ni nihče pričakoval. Omejitev je bila 79,1 točke (šteje se 20 % matematika na maturi, 20 % angleščina, 20 % naravoslovni predmet, 10 % uspeh v šoli in 30 % uspeh na maturi).
Mark: Študiral bom dentalno medicino.
Jaka: Študiral bom računalništvo in matematiko v Ljubljani. Letos je bila omejitev precej nižja kot prejšnja leta, ko je bila nekje med 85 in 92. Na maturi sem se še posebej potrudil pri matematiki, saj sem vedel, da mi bo dobro znanje pomagalo na študiju, ki sem si ga izbral.
David: Študiral bom računalništvo in matematiko. To je interdisciplinarni študij, ki poteka na dveh fakultetah, FRI in FMF (Fakulteti za računalništvo in informatiko ter Fakulteti za matematiko in fiziko) in ima ponavadi razpisanih okoli 40 vpisnih mest. Za študijsko leto 2022/23 je bila omejitev izjemno visoka, saj so študentje potrebovali 92,74 točke. Ravno to me je še dodatno motiviralo, da postanem zlati maturant. Čeprav sem verjel, da mi bo z lahkoto uspelo, sem se včasih vseeno vprašal, če ni omejitev morda malce previsoka.
Tara: Študirala bom varstvoslovje na Fakulteti za varnostne vede. Študij letos nima omejitve, kar sem pričakovala že vnaprej, a mi je bilo vseeno zelo pomembno, da dobro opravim maturo. Mislim, da je preprosto del neke moje stalne želje po tem, da sem uspešna in da nekaj dosežem.
Tomaž: Študiral bom medicino na Medicinski fakulteti v Mariboru. Odločitev za ta študij je med drugim doprinesla k temu, da sem se na maturi še bolj potrudil. Fakulteta ima načeloma visoke omejitve, letos je bila nekoliko nižja.
Art: Na študij sem se vpisal na biokemijski program Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.
Rima: Študirala bom biotehnologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
Samo: Študiral bom biokemijo na UL FKKT .
Tea Belak
