Ste vedeli, da se na naši šoli skrivajo pokemoni? Ali, bolje rečeno, so se, kajti v petek, 25. 11., so jih vse do zadnjega polovili talentirani osnovnošolci, ki so 5. in 6. uro zavzeli Kajuha. Dvainpetdeset učencev z osnovnih šol iz okolice se je, oboroženih z znanjem jezikov, odpravilo na lov za pokemoni, ki je bil pravzaprav namenjen spoznavanju naše šole. Na vsakem izmed pokestopov so se dokazovali z odgovarjanjem na vprašanja v angleščini, nemščini, francoščini in španščini. In to sploh še ni vse; ukvarjati so se morali tudi z mnogimi vprašanji, ki smo jih zastavili mi, novinarji. Sama torej nisem lovila pokemonov, ampak izjave prisotnih. Izvedela sem naslednje:
Urban iz OŠ Šempeter, kjer obiskuje 8. razred: »Delavnica je bila zanimiva, saj smo hodili po šoli, izvedeli veliko novega in ponovili jezike.«
Tudi vsi drugi so bili z delavnico zadovoljni, zdela se jim je »fajn«.
Od vprašanih sem dobila tudi nekaj izjemno prodornih in skoraj poetičnih ugotovitev o 
naši šoli. Naj citiram devetošolca Jana iz 3. osnovne šole: »Kot kaže, je zgrajena iz opek, ima vrata, učenci imajo navadno po dve roki in dve nogi …« Večina pa se je zadovoljila z bolj ustaljenimi odgovori, npr. devetošolka Špela iz OŠ Braslovče je povedala, da je njen prvi vtis, »da je ful lepa šola«, pogosti pa so bili tudi pridevniki, kot so »kul«, »v redu« in »zelo urejena«.
Od dvanajstih jih pet igra igro Pokemon Go, drugi pa so zanjo seveda že slišali. Jih je 
pa večina našo šolo že obiskala tudi pred današnjo delavnico, kar jim je pomagalo pri orientaciji in iskanju pokestopov. Urban iz 3. OŠ Celje je šolo videl najbližje takrat, ko je sodeloval na nogometni tekmi na našem igrišču. Urban in Peter iz OŠ Šempeter in Sara iz 3. osnovne šole Celje so se že odločili, da pridejo naslednje leto k nam. Tudi Simon iz 1. OŠ Celje bo naslednje leto fazan na I. gimnaziji, s čimer bo nadaljeval družinsko tradicijo. Njegova babica in dedek sta namreč na šoli poučevala francoščino. Zgoraj citirani Jan pa si je izbral drugo šolo, ker »nima pojma o jezikih«.
Kot zunanja opazovalka menim, da se je v petkovi jezikovni delavnici precej dobro 
znašel prav vsak, saj večina prisotnih govori povprečno dva tuja jezika. Na vprašanje, koliko jezikov želijo znati, so mi učenci večinoma odgovarjali s številom štiri. Za najbolj ambiciozno se je izkazala sedmošolka Sara iz 3. OŠ Celje, ki že govori štiri tuje jezike (angleščino, nemščino, francoščino in hrvaščino), za njo pa le malo zaostajata osmošolka Julija iz iste šole, ki poleg nemščine in angleščine govori še špansko, in devetošolec Simon iz 1. osnovne šole Celje, ki je tema dvema jezikoma pridružil še francoščino.
Po veliki zmagi nad pokemoni je sledila zaključna prireditev, ki jo je povezovala profesorica Nataša Peunik. Glasbena popestritev je bila za vse ljubitelje jezikov preprosto navdihujoča. Ina Podkoritnik na klavirju, Anže Tratar na kahonu, Jan Mogu in Ana Cajhen na kitarah ter solisti Iza Leskovšek, Maša Krajnc in Tilen Teržan so nam namreč pričarali lepoto jezikovne raznolikosti s pesmimi v angleščini, francoščini in španščini.
Nika Gradišek
Foto: Dejan Zvonar
