“V ju-jitsu so me vpisali, da pridobim malo več koordinacije”
Julijan Zakonjšek, dijak 4. letnika naše gimnazije, je med jesenskimi počitnicami v Združenih arabskih emiratih v Abu Dabiju osvojil naslov svetovnega prvaka v ju-jitsu. Ker so nam njegovi športni dosežki v tej japonski borilni veščini že prej vzbujali pozornost, smo se odločili za intervju z njim v času priprav na svetovno prvenstvo.
Julijan, si dijak 4. a-razreda. Zakaj si se odločil za I. gimnazijo v Celju?
Odločitev za šolanje na I. gimnaziji v Celju je padla tik pred oddajo prijavnic. Moj cilj v osnovni šoli je bil program tehnične gimnazije na Šolskem centru Celje. Kljub temu da I. gimnazije takrat nisem maral, me je prepričala z odnosom do dijakov na informativnem dnevu. Po svoji navadi sem informativni dan namreč zamudil, zato sem se namesto z vodeno skupino po šoli odločil sprehoditi sam. Vsi profesorji so me z veseljem sprejeli k rednemu pouku, kjer sem videl, kaj Kajuh dejansko je. Ta odnos je bil ključen za mojo odločitev za šolanje na Kajuhu.
Kako dolgo že treniraš ju-jitsu?
Ju-jitsu treniram že od 1. razreda, torej od 6. leta starosti. Že ko sem bil mlad, so mi bili všeč borilni športi, bil pa sem tudi zelo neroden, zato so me starši nekako »vrgli« v ju-jitsu v upanju, da si pridobim malo koordinacije. Na začetku sem tekmoval predvsem v prikazu tehnik in duo-sistemu (prikaz borbenih tehnik v paru), ko sem bil star okoli 10 let, pa sem se udeležil prve tekme v borbah.
Kaj te je navdušilo, da si izbral ravno ju-jitsu? Kako se razlikuje od drugih borilnih veščin?
Nisem si ga izbral sam, to je bila odločitev staršev. Poleg ju-jitsa sem poskusil trenirati tudi breakdance, nogomet, karate … a je ju-jitsu nedvomno vedno bil moj glavni interes. K temu, da nad treningi nisem nikoli obupal, je največ prispevalo predvsem zelo dobro vzdušje v klubu, prijatelji, s katerimi treniram, občutek adrenalina in vznemirjenosti, ki ga dobiš pred vsako borbo.
Ju-jitsu je izvorno tradicionalna japonska borilna veščina, razvita za samoobrambo. Njen glavni princip je bil izkoriščati nasprotnikovo silo v svoj prid.
Danes je ju-jitsu moderna borilna veščina, ki povezuje tradicionalne japonske in moderne tehnike. Je zelo razširjena veščina z veliko različnimi vejami, od prikaza tehnik do brazilskega ju-jitsa. Jaz tekmujem v ju-jitsu fighting sistemu. To je borbeni stil ju-jitsa, podoben judu in karateju. Je nekako veščina, ki povezuje vse druge veščine. Borba je sestavljena iz treh delov, v prvem si nasprotnika poskusita zadati kontrolirane udarce z nogo ali roko. Ko se enkrat primeta, nastopi drugi del, kjer udarci niso več dovoljeni, cilj pa je nasprotnika spraviti na tla (kakor v judu). Na tleh se nadaljuje še borba v tretjem delu, kjer je cilj nasprotnika zadržati v kontroliranem položaju, ga zadaviti ali nastaviti lomljenje roke ali noge. V ju-jitsu je zelo pomembna kontrola pri izvajanju tehnik, zato je poškodb zelo malo.
Kako pogosto treniraš in kako izgleda tvoj običajni trening?
Količina treningov je odvisna od tega, če se nam bliža kakšna pomembna tekma. Ko sezone tekem ni, treniram tri- do štirikrat na teden, velikokrat trening nadomestim tudi s fitnesom. Med tekmovalno sezono pa imam ponavadi na teden nekje med 6 in 9 treningov. Moj trening se vedno začne z dobrim ogrevanjem, ko pa ni sezone tekem, pa lahko tudi z igro nogometa »ju-jitsu ragbija«. V nadaljevanju treninga nato vadim oz. pilim tehnike, na koncu pa naredim še nekaj borb. Po treningu naredim še kratek fitnes, nato pa se raztegnem. Treningi ponavadi trajajo nekje med uro in pol in dvema urama.
Kako se mentalno in fizično pripravljaš na tekmo?
Moja fizična priprava se praviloma začne mesece pred tekmo z rednimi treningi in ustrezno dieto, da ohranim pravilno težo za tekmovanje. Moje mentalne priprave na tekmo niso nič posebnega. V zadnjem tednu se poskusim distancirati od šole, prestavim si teste in spraševanja, zato da kakšno noč spim več, kot je standarden kajuhovski spanec: 5 ur … Veliko časa preživim s prijatelji, družino in svojo ekipo. Na dan tekme dam telefon na ‘letalski način’, da se ločim od sveta in popolnoma skoncentriram na tekmo. Po navadi trema in živčnost popustita šele po prvi borbi, ko ‘padem v tekmo’.
Kako usklajuješ šport in šolo?
Moje usklajevanje šole in športa je daleč od popolnega. Treningi velikokrat trpijo zaradi obremenitev v šoli. Moj “time
management” nikoli ni bil ravno dober, zato večino časa posvetim šoli in treningom, manj časa pa družini in prijateljem, kar želim spremeniti. Kljub vsem obremenitvam pa imam s profesorji same dobre izkušnje, saj so vedno bili razumevajoči in sem se z njimi vedno z lahkoto dogovoril za prestavitev testov, spraševanj …
Kje se vidiš v prihodnosti? Ali boš po zaključku srednje šole nadaljeval s športno kariero?
Kljub temu da ju-jitsa ne nameravam trenirati profesionalno, bo vedno del mojega življenja. Po srednji šoli bom tekmoval, dokler bom lahko, seveda pa je na prvem mestu moja izobrazba. Prav tako nameravam nadaljevati z vodenjem treningov mlajših skupin v našem klubu, saj uživam v podajanju znanja mlajšim generacijam borcev in bork.
Na kateri svoj športni dosežek si najbolj ponosen? Ali se trenutno pripravljaš na kako pomembno tekmo?
Moj največji dosežek je 2. mesto na svetovnem prvenstvu v Abu Dabiju v starostni kategoriji U18, dosežek, na katerega pa sem najbolj ponosen, pa je 2. mesto na evropskem prvenstvu na Kreti v starostni kategoriji U21. Trenutno se pripravljam na svoje prvo svetovno prvenstvo v mladinski kategoriji, ki bo potekalo med jesenskimi počitnicami (Julijan je na tem svetovnem prvenstvu postal svetovni prvak, za kar mu iskreno čestitamo! op. a.).
Neja Gostečnik
Foto: osebni arhiv
