Širjenje obzorja se najlažje doseže z izobrazbo in potovanjem. Gimnazija Lovassy László iz Veszpréma na Madžarskem z našo gimnazijo sodeluje letos že četrtič in uspešno dosega oboje – učenje o kulturnih in nacionalnih razlikah in podobnostih obeh gimnazij ter izkušnjo potovanja in spoznavanja novega okolja iz prve roke. Ideja o izmenjavi se je porodila že pred leti, ko se je župan gospod Bojan Šrot pogovarjal s slovensko veleposlanico na Madžarskem, ki je izrazila željo, da se kakšna slovenska gimnazija poveže z madžarsko. Gospod Šrot se je spomnil na I. gimnazijo v Celju. Veleposlanica je poklicala ravnatelja dr. Antona Šepetavca, ki je bil za sodelovanje. Trajalo je še kakšni dve leti, da sta se gimnaziji povezali in se aprila 2016 prvič srečali.
Prvo leto se je na Madžarsko odpravila manjša vokalna zasedba naše gimnazije, drugo leto pa so madžarski prijatelji uslugo vrnili z obiskom glasbeno-plesne skupine. Dijaki tretjega in četrtega letnika se tako gotovo še spomnijo uprizoritve madžarske folklore, v kateri smo se na koncu preizkusili skoraj vsi prisotni na ploščadi pred šolo. Tretje leto pa se je že začel projekt, del katerega je bil tudi letošnji obisk. Organizatorji na obeh gimnazijah (prof. Holubné Szita Zsuzsanna kot madžarska in mag. Alenka Blake kot slovenska koordinatorica projekta) so se namreč odločili, da bo dijake poleg ustvarjanja prijateljstev družilo še aktivno raziskovanje mesta gostiteljev.
V Slovenijo so gostje prispeli prejšnji torek, 18. 9. 2018. Madžarski dijaki so bili nastanjeni pri naših dijakih, profesorji pa so prenočili v hotelu Faraon. V sredo se je začelo projektno delo v skupinah. Tema projekta je dvoletna, kar pomeni, da so naši dijaki lani na Madžarskem raziskovali varovanje lokalnega okolja v Veszprému, letos pa so madžarski dijaki isto počeli v Celju. Madžarska koordinatorica, Holubné Szita Zsuzsanna, profesorica angleščine in zgodovine, nam je zaupala, da bo izbrana tema za naslednji dve leti najverjetneje zgodovinska. Obe mesti imata namreč bogate antične korenine, ki ponujajo odlično priložnost za raziskovalna vprašanja.
Kajuhovci, ki so gostom priskrbeli prenočišča, so z njimi sodelovali tudi pri raziskovanju. Šest skupin s po štirimi dijaki (dvema madžarskima in dvema slovenskima) je tako pripravilo predstavitve na pet izbranih tem; urbani vrtovi (ki sta jih raziskovali dve skupini), protipoplavna varnost v Celju, mestni gozd, kvaliteta vode in onesnaženost zraka. Naloge sta izbrali in organizirali mag. Lea Glažar in prof. Nataša Marčič. Delo je potekalo v sredinih dopoldanskih urah, ko so skupine podatke za predstavitve zbirale v kemijskem laboratoriju in na terenu okoli šole ter kasneje pripravljale plakate in predstavitve power point ali prezi v učilnicah.
Kira in Bora, dijakinji tretjega letnika gimnazije Lovassy László, sta o raziskovanju poročali takole: »Trenutno zbiramo podatke o urbanih vrtovih v Celju. Res nama je všeč tukaj, zelo je zabavno. Vsi ljudje so prijazni in zelo dobro govorijo angleško.«
Povprašala sem ju, če nameravata zmagati na tekmovanju v predstavitvah, ki je bilo na vrsti v petek. »Da, bili bi srečni, če bi zmagali. Tema raziskovanja nama sicer ni posebej všeč, ampak verjetno zna biti zanimiva. Lansko leto je naša skupina dobila drugo temo, merili smo pH vode v reki v Veszprému.« Na žalost se jima je zmaga v petek izmuznila, ampak ju to ni preveč potrlo.
Tudi ekipa v šolskem laboratoriju proti zmagi ne bi imela nič, slovenski del ekipe mi je celo ponudil podkupnino, če bi pri določanju zmagovalca imela kakšno besedo. Tudi oni v petek niso zmagali, ampak menim, da se lahko vsi strinjamo, da sem edini poraženec tu jaz, ker nisem dobila podkupnine.
Csongor, dijak četrtega letnika, nam je povedal nekaj več o njihovi šoli: »Vaša šola je precej večja od naše. V naši šoli je približno 600 dijakov. Sam sem v 4. letniku, čeprav je treba povedati, da imamo pet letnikov. V našem prvem letu na šoli se večinoma učimo le jezike. Sam sem se učil nemščino in angleščino. Nemščina je moj prvi tuji jezik, a bolje govorim angleško.«
Priznal je tudi, da ga kemija ali ekologija ne zanimata preveč in da v projektu sodeluje 
predvsem zaradi želje po potovanju. To seveda ne pomeni, da k petkovi predstavitvi svoje skupine ni doprinesel več kot dovolj, saj si je smeh publike prislužil s pripombo, da so pri primerjavi vode presenetljivo ugotovili, da je rečna voda bolj mrzla od vode izpod pipe.
Kata, dijakinja tretjega letnika, ki je ravno tako sodelovala v ekipi za merjenje pH vode, pa je v laboratoriju uživala iz povsem drugih razlogov: »Tudi meni kemija ni posebej všeč, ampak na naši šoli nimamo laboratorija. Imamo le teoretični pouk kemije. Vsi ti eksperimenti so zato zame nekaj novega in so mi zelo všeč.«
V četrtek so madžarski gostje pobližje spoznali turistične znamenitosti Slovenije. Ogledali so si Ljubljano in Bled.
Madžarska dijakinja Eszter je strnila svoje vtise: »Zelo sem uživala na obisku v Sloveniji. Zagotovo bom Slovenijo še obiskala, saj imam občutek, da je tu še toliko stvari, vrednih ogleda. Vaša država je majhna, a zelo lepa, imate vse; gozdove, reke, planine, celo obalo. Še posebej slednjo bi res rada obiskala. In vsi tukaj so tako prijazni! Čudovito vas je bilo spoznati.«
Petek je za naše goste iz Madžarske pomenil zadnji dan obiska. Skupine so razstavile ustvarjene plakate in se pripravile na predstavitev raziskovanih tem v Gimnazijki. Dogodek sta z glasbenimi točkami ob spremljavi naših izjemnih inštrumentalistov popestrili Aleška in Amadeja, naš ravnatelj, dr. Anton Šepetavc, pa se je gostom srčno zahvalil za sodelovanje in povedal, da se že veseli prihodnjega.
Sledile so predstavitve. Kot je ob koncu poudarila žirija, sestavljena iz madžarskih in slovenskih profesorjev, so bile vse dobre in izbira zmagovalca težka. Ta naziv so si na koncu prislužili avtorji predstavitve »City forest – the lungs of Celje« in za nagrado in v spomin na Slovenijo prejeli vsak svojo gorenjko. Sledile so naklonjene zaključne besede obeh koordinatoric in slovo od novih prijateljev.
Mag. Alenka Blake, ki je kot slovenska koordinatorica projekta v ogromni meri zaslužna za čudovit obisk brez težav ali zmede za naše goste, je o sodelovanju z madžarskimi prijatelji povedala:
»Madžarski kolegi so zelo zanesljivi, kar je v veliko pomoč pri organizaciji. Po strokovni plati so zelo izobraženi, spoštujejo znanje in to učinkovito prenašajo na svoje dijake. Ne preseneča, da se gimnazija Lovassy-László uvršča v sam vrh na Madžarskem. Naloge, ki so jih pripravili lansko leto, ko smo mi bili v Veszprému, so bile res na nivoju. Tudi naši profesorici Lea Glažar in Nataša Marčič sta pripravili zanimive in poučne naloge za skupinsko delo. Cilj našega sodelovanja ni bil zgolj druženje, ampak tudi pridobivanje znanja, izmenjava izkušenj in nadgradnja že znanega. Mislim, da smo vse to in še več pridobili ravno s tem projektom.
Za konec naj se torej še enkrat zahvalimo vsem udeleženim dijakom in profesorjem gimnazije Lovassy László. Se vidimo spet naslednje leto! Thank you and weʼll see each other next year!
Nika Gradišek
Foto: Jože Petrak Zajc in Nika Gradišek
