Za širjenje našega kulturnega obzorja se je včasih dobro zapeljati tudi do Ljubljane, naše prestolnice, ki nam kot vedoželjnim gimnazijcem ponuja obilico glasbenih, zgodovinskih in umetnostnih ustanov, kjer lahko melodije, zgodovinske artefakte in umetniška dela spoznamo tudi izven šolskih klopi.
Ljubljano smo dijaki prvih in drugih letnikov obiskali v sredo, 9. marca. Dan je bil v šolskem koledarju označen z imenom Kulturni dan, je tudi del obveznih dejavnosti, ki jih v sklopu šole moramo opraviti.
Dijaki drugih letnikov smo se v Ljubljani udeležili treh dogodkov. Najprej smo si v Cankarjevem domu ogledali simfonično matinejo z vesoljsko tematiko. Planetom od Gustava Holsta in odlomkom iz Planetov Jurija Mihevca je sledil, nam dijakom zagotovo najljubši del, izbor skladb iz Vojne zvezd od Johna Williamsa.
»Koncert je dosegel moja pričakovanja, vsebina je bila zanimiva, glasba ustrezna. K mojemu uživanju je pripomogel tudi ogled filmov Star Wars,” je povedala Eva Polutnik.
Oglede smo dijaki 2. d nadaljevali v Narodni galeriji, ki nas je, še preden smo spoznali razstavljena dela, očarala. V njeni arhitekturni podobi se stikata prvotna stavba iz 19. stoletja in nov del, skoraj popolnoma izdelan iz stekla, ki je bil odprt šele z letom 2016. Ogledali smo si stalno zbirko umetnosti na Slovenskem. Zelo zagret kustos nam je razvoj umetnosti na Slovenskem predstavil skozi tri vrhe: gotika, barok in impresionizem.
»Narodna galerija me je poponoma navdušila. Veseli me, da nam je šola omogočila, da na lastne oči uzremo veličino slovenskih umetnikov in njihovih vrhunskih stvaritev, kar bi sicer počeli preko interneta ali pa, tudi verjetno, sploh ne bi,« nam je zaupala Nina Kovačić.
Zadnja postojanka je bila Jakopičeva galerija. Dan smo končali z razstavo ALUO LXX. Naslov je bil tudi za nas potreben pojasnila: Akademija za likovno umetnost in oblikovanj praznuje svojo 70. obletnico delovanja. V čast dolgoletnemu mentorstvu mladim umetnikom poteka razstava, na kateri so predstavljene kreacije slovenskih študentov umetnosti. Dela so raznovrstna: od tistih z jasno obliko in sporočilom, do vsakdanjih predmetov, ki jim pomen pripiše šele interakcija z obiskovalcem razstave. Vsem delom je skupen novodobni pristop k umetnosti.
»Všeč mi je bilo, da smo na razstavi na umetnost pogledali še z druge perspektive- govorim o interaktivnih umetninah, ki zgodbo prikazujejo s pomočjo obiskovalca razstave,« je povedal Tim Zaveršek.
Ker smo imeli tudi nekaj uric prostega časa, dan za nikogar ni bil prenaporen. Pozno popoldan smo se vrnili polni prijetnih vtisov- spoznali smo glasbo, ki nam je blizu, ter umetnost z dveh plati: tiste z bolj zgodovinsko težo in tiste, ki še nastaja in bodo o njej, kot o vrhu umetnosti, morda govorili čez nekaj stoletij.
Urh Zorko
