Nuša Žerjav je 16-letna dijakinja 1. letnika splošne gimnazije. Že 8 let trenira karate, v katerem je zelo uspešna. Trenira v Karate klubu Polzela, do 14. leta je bila v slovenski otroški karate reprezentanci, zadnji dve leti pa je v mladinski. V tem šolskem letu se je udeležila mnogih tekmovanj po Sloveniji in drugih državah, kjer je bila odlična. Na Balkanskem prvenstvu je zasedla 3. mesto, 9. na svetovnem pokalu, je državna prvakinja, ekipna državna prvakinja in pokalna zmagovalka. Osvojila pa je tudi 2. mesto za naj karateista.
V petek, 17. 5. 2019, ko so v šoli še zadnji šolski dan preživljali četrtošolci, je potekala tudi predaja šolskega ključa, v kateri so, tako kot vsako leto, sodelovali dijaki 3. letnika. Začetni del je bil sestavljen iz šestih nalog. Prva je potekala pred dogodkom, saj so dijaki 3. letnika lahko prejšnje lastnike ključa, 4. c, razvajali že nekaj časa, tako da so jim nosili sladkarije, jih spodbujali pri pripravah na maturo in si tako pridobili začetne točke.
Prva točka v petek je bila predstavitev posameznega razreda. Z rimami so se predstavili 3. a, 3. c, 3. č in 3. f. Pri tem so nekateri v svoje ‘pesmi’ vključili profesorje, drugi pa dobre ali, na šaljiv način, slabe lastnosti posameznikov iz razreda. Videli smo tudi improvizacijo 3. b in ‘roast show’ 3. e. Potem so se predstavili še s plesno točko, pri kateri so nekateri zaplesali na Labodje jezero, drugi na Pojdi z menoj v toplice in Martinov lulček. Tudi 3. naloga je potekala pred predajo, vendar samo v petek, ko so po šoli iskali slike dijakov, izrezane iz razredne slike 4. c. Pred zadnjo nalogo pred polfinalom, kvizom, sta voditelja Amadea Begović in Jaka Novak povedala, da so zelo sladkosnedni razred in da si lahko razredi pridobijo dodatno točko, če jim prinesejo sladoled. To je povzročilo, da je nekaj fantov in deklet kar odneslo v bližnji Spar ali Mercator in ker so prinesli vsaj osem škatel, so presežek razdelili med profesorje in nas, gledalce. Sledil je kviz, kjer so morali dijaki poznati nekaj splošnih dejstev o naši šoli, npr. o številu zaposlenih in starosti, pa tudi o maturantskem izletu in šolanju 4. c, npr. kdo je v Budvi ostal brez postelje in koliko dijakov je kadarkoli pelo v šolskem zboru.
Tradicionalni večer plesa I. gimnazije v Celju je bil v sredo, 3. 4., ob 18. 00 uri v Kulturnem centru Laško. Vsako leto je tema plesnega večera drugačna in zanimiva, pomembno je le, da v celoto poveže različne zvrsti plesa, s katerimi se plesalci predstavijo. Dijakinje in dijaki so plesali klasični balet, modern, disco, jazz balet, videli pa smo tudi sodobnejše zvrsti, kot so hip hop in break dance. Program so popestrili še otroci iz predšolske plesne ustvarjalnice Glasbene šole Laško-Radeče in skupina mažoretk. Zanimalo me je, od kod plesalci črpajo zanimive ideje in tako vsako leto znova presenetijo s pestrim programom. Zato sem govorila kar z mentoricama plesnega dogodka, profesoricama Damjano Rebek in Majo Medvešek, ki sta povedali: »Vedno poskušamo izbrati čim bolj raznoliko temo, kar je včasih precej težko, saj se ne sme biti enaka kot tema Top Classica. Vsako leto se pred začetkom srečamo s plesalci in naredimo manjši »brain storming«, dokler se ne porodi ideja, ki je všečna vsem in atraktivna za občinstvo. Tema filma se nam je zdela priročna tudi s tehničnega vidika, kjer nam je seveda pomagala naša izvrstna ekipa tehnikov.«
Na pustni torek, 5. marca, smo na I. gimnaziji v Celju imeli pustno rajanje. Učenci so si maske izbrali sami, a so morale biti enotne po razredih. Dijaška skupnost (DS), ki je dogajanje organizirala, je postavila naslednje kriterije za razredne maske: 2 točki za krofe, 2 točki za vključitev razrednika, 3 točke za predstavitveno točko in 3 točke za kostume (inovativnost, ekološka naravnanost). Za ocenjevanje je poskrbela žirija, v kateri so bili gospod ravnatelj dr. Anton Šepetavc, predsednik DS Timotej Klinc, podpredsednik DS Valentin Šeško, Ela Grasselli in profesor Jože Petrak Zajc. Čeprav se je glavni del pustovanja začel šele ob 12. uri v Dvorani Kajuh, smo se s prvimi “šemami” srečali med odmorom za malico, ko so DARS-ovci 3. e-razreda “ovirali Kajuhove poti”.
Timotej Klinc, dijak 3. e-razreda, predsednik DS in član žirije, je o pustu in ocenjevanju povedal naslednje: “Letošnji pust ocenjujem kot uspešen in zelo simpatičen. Dijaki so me spet presenetili, saj so pripravili izvirne maske in smešne ali pa poučne točke.” Timoteja veseli, da je sodelovalo veliko število razredov in dodaja, da so dijaki in profesorji vidno uživali. “Na koncu je to vse, kar šteje, in razlog, zakaj se delajo takšni projekti.” Vesel je tudi, da je bilo pustovanje letos krajše kot lani, saj je bila dolžina lani glavni očitek.
Intervju s profesorjem Tomažem Marčičem, zborovodjo in profesorjem harmonike
Mešani mladinski pevski zbor I. gimnazije se ponaša z večdesetletno tradicijo in hvalevredno kvaliteto petja ter dosežki. Glasilke si generacije gimnazijcev kontinuirano trenirajo že od leta 1945! (To pomeni približno 74 let pevske zgodovine, da vam prihranim matematiko.) Pod umetniškim vodstvom zborovodje profesorja Tomaža Marčiča zbor cveti že od šolskega leta 2009/10.
Prof. Marčič je zaključil dodiplomski in podiplomski študij harmonike v Nemčiji. Bil je prejemnik številnih najvišjih nagrad na tekmovanjih v Sloveniji in tujini. Glasbeno poustvarjanje ga je poleg nastopov po Sloveniji vodilo na odre po Nemčiji, Švici, Franciji, Italiji, Hrvaški in Avstriji. Kot solist je igral z orkestrom Mariborske filharmonije, Ansamblom za novo glasbo Würzburg ter Dunajskim akademskim orkestrom. Poleg komornega muziciranja se (kot glasbeniki najbrž že veste) od srednješolskih let naprej intenzivno posveča tudi zborovodstvu in poučuje harmoniko na Glasbeni šoli Celje. Na državnem tekmovanju v Zagorju ob Savi leta 2012 je prejel posebno priznanje za najboljšega zborovodjo debitanta.
Delo pevovodje zahteva posluh za glasbo in za dijake, glasbeno in pedagoško mojstrstvo, pa še malo animatorskih sposobnosti za po vrhu. Profesorja smo povprašali o tem in onem, o petju nekoč in danes, o dosežkih in načrtih. Vas, dragi bralci, pa vljudno vabimo na Pomladni koncert Mešanega mladinskega zbora I. gimnazije, ki bo v sredo, 10. aprila, ob 19.30 v Celjskem domu. Gost koncerta bo Celjski oktet.
Ploščad pred našo gimnazijo bo v naslednjih dveh mesecih sedež arheološkega izkopavanja. Tehnološko skonstruirane fotografije prereza tal pod ploščadjo so namreč pokazale, da se dijaki vsakodnevno sprehajamo po ostankih izjemno lepo ohranjene rimske vile. Glavni vhod v šolo bo po novem z zadnje strani, subkultura skejterjev pa bo na žalost prisiljena najti nov naravni habitat.
Špela Jezovšek je dijakinja 4. a-razreda, ki zelo rada poje, pleše, riše, igra različne inštrumente, ustvarja lastne pesmi, piše in se na splošno ukvarja z umetnostjo. Med njene hobije spadata tudi fotografiranje oblakov in spanje, poleg vsega naštetega pa vedno najde čas za fanta, prijatelje, družino in hišne ljubljenčke. Ko jo srečaš na hodniku, je večinoma vesela in živahna, kar zna biti zelo nalezljivo in se je kazalo tudi med intervjujem, ki je bil poln smeha in dobre volje. Lani jeseni je odpotovala v Romunijo, kjer je nastopila na tamkajšnjem X Factorju, resničnostnem šovu, kjer izberejo najboljšega izvajalca.
Kako to, da si šla na tekmovanje v Romunijo? Zakaj se nisi odločila raje za tekmovanje Slovenija ima talent?
Slučajno sem bila že prej tam na nekem drugem festivalu, kjer je potekal tudi t. i. ‘casting’, torej izbor tekmovalcev za X Factor in so izbrali tudi mene. Najprej sva z mami razmišljali, ali naj grem ali ne, na koncu sem šla.
Na Slovenija ima talent pa bom morda šla prihodnje leto. Hotela sem se sicer prijaviti že letos, pa sem se odpovedala, ker imam maturo … Potem sem šla pa v Romunijo (smeh).
Intervju s Timotejem Klincem, predsednikom dijaške skupnosti
Timotej Klinc, predsednik dijaške skupnosti, klasik, nekdanji rokometaš, obožuje jugo rock in rap glasbo, ameriški nogomet, mesto Dunaj in čevlje. Pravi, da je med dijaki znan kot nekdo, ki je rad v središču pozornosti, glasen, vedno nasmejan in direkten. Na I. gimnaziji – poleg funkcije predsednika DS – velikokrat povezuje tudi koncerte in prireditve. Kot dijak 3. letnika gotovo zelo dobro ve, kakšno je dijaško življenje na I. gimnaziji. Bi jo priporočil osnovnošolcem?
Kot predsednik dijaške skupnosti veliko sodeluješ z vodstvom šole. Ali podpira delo dijakov? Kakšni so zaposleni, s katerimi si sodeloval?
Seveda, zelo podpira in to tudi povem vsakič, ko imam priložnost za to. Ni se še namreč zgodilo, da bi šola zavrnila projekt, ki ga je predlagala dijaška skupnost in res vedno z največjim veseljem pristopi in pomaga pri izvedbi idej, ki nam, dijakom, rojijo po glavi. Na tem mestu bi predvsem poudaril sodelovanje z ravnateljem, ki vedno ugodi našim prošnjam in pomaga pri stvareh, ki jih sami ne bi mogli urediti. Pogovarjal sem se z dijaki z drugih šol v Sloveniji in niso mogli verjeti, kolikšno podporo vodstva šole ima dijaška skupnost pri nas. Še enkrat bom povedal, za to podporo sem neizmerno hvaležen in je ne jemljem za samoumevno.
Za delovanje spletne strani uporabljamo spletne piškotke. Ti žal niso užitni, so pa za nas vseeno zelo pomembni. V kolikor ne želite, da se namestijo na vaš računalnik, jih lahko zavrnete tukaj.RazumemVarstvo osebnih podatkov
gimnazije. Že 8 let trenira karate, v katerem je zelo uspešna. Trenira v Karate klubu Polzela, do 14. leta je bila v slovenski otroški karate reprezentanci, zadnji dve leti pa je v mladinski. V tem šolskem letu se je udeležila mnogih tekmovanj po Sloveniji in drugih državah, kjer je bila odlična. Na Balkanskem prvenstvu je zasedla 3. mesto, 9. na svetovnem pokalu, je državna prvakinja, ekipna državna prvakinja in pokalna zmagovalka. Osvojila pa je tudi 2. mesto za naj karateista.
