Kajuh Press

Beneški umetnostni bienale je svetovno znan dogodek, ki vsako liho leto v Benetkah kot njegovem glavnem prizorišču s skupno temo poveže izbrane umetnike in umetnice z vsega sveta in posredno privabi do pol milijona turistov. Umetniki se s svojimi deli širši javnosti predstavijo kot posamezniki ali pa zastopajo svojo državo v nacionalnih paviljonih. Najboljša dela so na otvoritveni predstavitvi v posameznih kategorijah nagrajena z levi. Letošnjega zlatega leva za najboljši nacionalni paviljon je z instalacijo plaže, naslovljeno ”Sun & Sea”, ki kritizira užitkarsko ležernost današnje družbe, prejela Litva.

Letošnji 58. beneški bienale z naslovom ”May You Live in Interesting Times” (Da bi živeli v zanimivih časih) označuje nestabilno obdobje, na pragu velikih sprememb zaznamovano z negotovostjo sedanjosti in prihodnosti. Kurira ga Ralph Rugoff. V povezavi z naslovom tokratna tema bienala ni določena, gre za generalni pristop doživljanja družbe skozi umetnost. Slab mesec pred njegovim zaprtjem smo si ga ogledali tudi dijaki I. gimnazije v Celju.

Po peturni vožnji z avtobusom smo se do prvega glavnega prizorišča bienala, Giardinija oziroma Vrtov, odpeljali z majhno ladjo. Sivina meglenega jutra se je držala napovedi; dan bo suh in oblačen, temperature ne prenizke. Zame in še za koga je bil to prvi obisk Benetk sploh, zato smo stali pred vhodom v Vrtove, ne točno vedoč, kaj lahko pričakujemo. Ogleda smo se lotili nekateri negotovo, nekateri načrtno in zagnano – časa je bilo namreč malo, paviljonov pa veliko. V majhnih skupinicah smo se v trenutku porazgubili v počasnem toku drugih obiskovalcev. Med drugimi smo si lahko ogledali težko pričakovana angleški paviljon Cathy Wilkes in francoski paviljon Laure Provost, ki sta se v času našega obiska edina lahko pohvalila z vrsto, srbski paviljon v bivšem jugoslovanskem in avstrijski paviljon Renate Bertlmann s feminističnim motivom.

Beri dalje

V petek, 14. 9. 2018, smo se dijakinje in dijaki športnih oddelkov 3. letnika (3. d in 3. f) skupaj s spremljevalci prof. Vučko, prof. Škornik, prof. Topole in prof. Benčina že zgodaj zjutraj odpravili iz Celja proti Debelemu rtiču na športni tabor. Športni tabori so namenjeni dijakom športnih oddelkov v drugem in tretjem letniku. Na njih opravimo del pouka športne vzgoje in del obveznih izbirnih vsebin (OIV), kar nas razbremeni med šolskim letom. Po prihodu smo odšli v sobe in odložili prtljago, nato pa odšli na kosilo. Sledil je sestanek, na katerem smo izvedeli točne urnike in načrt dela ter se razdelili v 4 skupine. Po kratkem odmoru smo odšli na eno od ponujenih športnih aktivnosti: košarka in nogomet, odbojka na mivki, plavanje ali kajakaštvo. Dan smo zaključili s poukom matematike in izbranega tujega jezika ter večerjo.

Beri dalje

V ponedeljek, 23. 9. 2019, smo se dijaki in dijakinje športnih oddelkov 3. letnika, skupaj z razrednikoma, prof. Glažar in prof. Stoparjem, ter prof. Marković in prof. Benčino odpravili na športni tabor na Debeli rtič. 

Športni tabori so namenjeni dijakom športnih oddelkov v drugem in tretjem letniku in so obvezni, saj na njih opravimo določeno število ur športne vzgoje in tudi nekaj obveznih izbirnih vsebin (OIV). Tako smo med letom manj obremenjeni in lažje usklajujemo treninge in šolske obveznosti. 

Ko smo prispeli na cilj, smo se najprej razporedili v sobe, odložili prtljago in odšli na kosilo. Po krajšem počitku sta nam prof. Stopar in prof. Benčina predstavila urnik za naslednje tri dni. Prvi dan zaradi dežja nismo mogli opravljati določenih zunanjih aktivnosti, zato smo imeli več ur pouka – kemije in biologije. Sledila je večerja, potem pa smo se odšli kopat v hotelski bazen. Po kopanju smo si ogledali četrtfinale odbojke in z navijanjem spodbujali naše odbojkarje. 

Beri dalje

V torek, 10. 9. 2019, je na ploščadi pred našo šolo potekal uradni sprejem dijakov prvega letnika. Najprej jih je pozdravil predsednik dijaške skupnosti Timotej Klinc, jim zaželel dobrodošlico na šoli, nato pa je prvošolce čakal prvi del sprejema – kviz. Ta je bil sestavljen iz desetih vprašanj, med drugim, kako se imenuje naša jedilnica, kam so šli dijaki četrtega letnika na maturantski izlet in koliko let je dr. Anton Šepetavc že ravnatelj (mimogrede, odgovor je trinajst let in ne štirideset, kot so dejali dijaki nekega razreda). Vsak pravilni odgovor je štel eno točko in po vseh vprašanjih je vodil 1. b z devetimi točkami. Drugi del sprejema je bil bolj fizičen; vsak razred si je izbral predstavnika, ki je moral teči v šolo in čim hitreje najti vrečko z lizikami, na kateri je bil napisan njegov razred. Tisti razred, katerega predstavnik je iz šole pritekel prvi, je dobil še dodatnih deset točk, drugi osem, tretji šest, ostalih pet pa od pet do ene točke. Prvi se je pred šolo vrnil predstavnik 1. d, ki je s temi dodatnimi točkami osvojil tradicionalno lisičko. To jim je z besedami: »2. č vam čestita za zmago in upa, da boste naslednje leto enako dobro predali lisičko, kot smo jo mi letos,« predala predsednica lanskega zmagovalnega razreda Maja Kresnik – Doberšek. Ana Nuša Anžič iz 1. d je povedala, da ji je bil sprejem všeč: »Lahko bi trajal še dlje, ker sem res uživala in mislim, da lahko to rečem kar v imenu vseh. Všeč so mi bila vprašanja in zdi se mi, da smo se takrat kot razred bolj povezali, sploh zaradi zmage – športniki pač radi zmagujemo.«

Beri dalje

Nad izmenjavo na Madžarskem smo bile navdušene, a nas je zanimalo tudi, kaj o tem menijo dijaki in seveda profesorice. O tem smo povprašale prof. Alenko Blake ter prof. Zsuzsanno Szito Holubne, ki je koordinatorka izmenjave na Madžarskem. Vprašale smo tudi nekaj dijakov gostiteljev iz madžarske gimnazije. 

Kakšen je vaš pogled na odnos in povezanost med šolama?

Prof. Blake: Obe šoli sta zelo dobri in dobro organizirani, imata pa tudi zelo dobre in pridne dijake. Primerljivi sta tudi v nacionalnem merilu, obe spadata med pet najboljših šol v državi. Zdi se mi, da se odlično ujamemo tudi po človeški plati, predvsem s profesorji, ki so pridni, delavni in vso stvar dobro organizirajo, zato je z njimi lepo sodelovati. Imamo skupno zgodovino, ki nas povezuje, čeprav nam je njihov jezik tuj.

Prof Holubne: Mislim, da imamo odličen odnos, ker je vaša šola zelo podobna naši, po interesih, rezultatih, obnašanju. Skoraj tako se zdi, kot da ste del nas. To se je potrdilo tudi, ko smo bili v preteklih letih v Celju in videli vaš način dela.

Beri dalje

V torek, 26. septembra, se je štirinajst dijakov z mentoricami odpravilo na izmenjavo z dijaki madžarske gimnazije Lovassy Laszlo gimnazium. Sodelovanje med obema šolama je rezultat sodelovanja mest Celje in Veszprem. Na izmenjavi smo imeli dijaki priložnost spoznati življenje v naši sosednji državi, ki ima kljub podobnemu načinu bivanja zelo drugačno kulturo.

Beri dalje

Dijaki I. gimnazije v Celju (Dejan Kokanović, Tadej Teršek, oba 1. g, Jon Bezgovšek, 2. f, Dejan Zvonar, 3. c, Lara Bezgovšek, 3. č, Jaka Muhedinovič, 3. d, Matic Conradi, 4. b, s spremljevalcem Brankom Bezgovškom) smo se tudi letos udeležili Festivala športa in kulture v Ščjolkovem. To je mesto v okolici Moskve, ki je od leta 2017 uradno pobrateno s Celjem. V Rusijo smo potovali z delegacijo Mestne občine Celje in dijaki Gimnazije Celje – Center, s katerimi smo se povezali v ekipo in se trudili v najlepši luči predstaviti naše knežje mesto in seveda tudi državo Slovenijo.

Dijaki obeh gimnazij smo se že pred odhodom v Rusijo večkrat srečali, da smo se spoznali in dogovorili, kako in s kakšno točko se bomo predstavili na festivalu. V sredo, 15. 5., smo se vsi skupaj odpeljali na Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana in nato poleteli do Moskve. Pristali smo v poznih popoldanskih urah. Ruski predstavniki so nas toplo sprejeli, nato pa je sledila še dolga vožnja do mladinskega kampa Junarmejec. Čeprav nas je potovanje malo utrudilo, po večerji dneva za nas še ni bilo konec, saj smo se družili ob prijetni glasbi in se pogovarjali dolgo v noč. Tako preživeti večeri so postali naša vsakodnevna navada.

Beri dalje