Dijake splošne gimnazije smo povprašali, zakaj so se odločili, da se vpišejo na I. gimnazijo in kako se kot kajuhovci počutijo danes. 

Sonja Drofenik, 1. letnik: “Moja odločitev za I. gimnazijo v Celju je bila naravna. Veliko let sem opazovala svoja starejšega brata in sestro, ko sta po pouku prihajala domov in pripovedovala o svojem dnevu. Čeprav I. gimnazija velja za eno težjih gimnazij v Sloveniji, so bili (in so še vedno) opisi njunih dni na Kajuhu vedno pozitivni. Opazila sem, da je skupnost povezana in odprta, dijaki se radi zabavajo, hkrati pa so tudi profesorji predani svojemu delu in so strokovnjaki na svojih področjih. Kljub mojim visokim pričakovanjem pa me je Kajuh vseeno presenetil, zahvala za to gre mojemu razredu, s katerim smo se že v prvih petih mesecih izjemno močno povezali, moji sošolci pa vsak dan naredijo mojo izkušnjo na I. gimnaziji še boljšo.”

Beri dalje

Intervju z ravnateljem, dr. Antonom Šepetavcem

Katero srednjo šolo izbrati, je gotovo vprašanje, s katerim se trenutno ukvarja veliko devetošolcev. Da bi vam pri tej pomembni odločitvi pomagali, pa tudi, da bi spoznali našo šolo še preden nas obiščete na informativnih dnevih, smo k pogovoru povabili našega ravnatelja, dr. Antona Šepetavca, ki šolo najbolje pozna, saj je bil njen dijak, učitelj, zadnjih 13 let pa tudi zelo uspešen in priljubljen ravnatelj. 

Gospod ravnatelj, pa začnimo pri vaših dijaških letih. Kot naš bivši dijak, katere predmete ste imeli radi v svojih gimnazijskih časih in katerih ne?

Ne spominjam se, da katerega predmeta izrecno ne bi imel rad. Je pa res, da sem nekatere imel bolj rad. Ni vsak človek za vse in to je prastara resnica. A bilo mi je precej jasno, da gimnazija ni samopostrežna trgovina, zato sem se potrudil tudi tam, kjer se nisem počutil tako doma. Če pa me že sprašujete, katerega sem imel posebej rad, pa povem: slovenščino, francoščino, angleščino, zgodovino, geografijo, filozofijo in seveda telovadbo. V dijaških letih sem bil perspektiven nogometaš in član šolske nogometne reprezentance.

Kateri so najlepši spomini iz vaših gimnazijskih let?

Najlepši so spomini na sošolce, zlasti pa na eno sošolko (nostalgičen nasmeh) … Profesorji so bili (no ja, resda s kakšno izjemo) odlični, razrednik, prof. Deržek, pa je sploh bil superlativen. Krasni so spomini na naš francoski krožek in vse tiste nastope. In druženja po nastopih. V šoli smo se dobro počutili, še boljše pa po pouku (smeh). Bili smo popoldanci in ko je odzvonilo (sedma ura se je končala ob 18.40) smo vedno šli še malo na lepše. Celje je bilo nekoč neprimerno živahnejše mesto; ni manjkalo res dobrih gostiln, znameniti Kl(j)ub pa nam je bil skoraj drugi dom.

Beri dalje

Intervju s profesoricama latinščine

Latinščina je kraljica jezikov. Kot je Elizabeta II. kraljica Velike Britanije in atletika kraljica športov. Preprosta resnica, ki se je zavedajo vsi latinisti. Klasična gimnazija je v Sloveniji prava redkost. Ponosni smo, da lahko bodoči dijaki I. gimnazije v Celju ob programu splošne in umetniške gimnazije ter športnega oddelka izberejo tudi program klasične gimnazije. Za informacije iz prve roke smo o tem svojevrstnem programu v okviru letošnjega dneva odprtih vrat klasične gimnazije na I. gimnaziji v Celju povprašali naši profesorici latinščine: profesorico Darjo Marčič in profesorico Ivano Šikonija, ki je tudi koordinatorica klasične gimnazije in mentorica gledališke skupine Kajuhovi klasiki. Če vas ali vaše starše program zanima ali pa ste le mimoidoči radovednež, vas vljudno vabimo k branju.

Beri dalje

Zakaj klasična gimnazija? A se je fino učiti latinsko? Klasiki so prav posebni dijaki naše šole (t. i. species classica, vrsta klasikov), zato smo o klasični gimnaziji povprašali kar njih, saj so predvsem oni zaslužni zato, da duh antike živi naprej tudi na I. gimnaziji v Celju. Povedali so nam,  zakaj so se odločili za klasični program in kateri študiji jih kot dijake klasike zanimajo.

Gal Šmajs, 3. e: Po resnici povedano sem se na klasično gimnazijo vpisal, ker je bilo dovolj prostih mest in sem vedel, da bom tu gotovo sprejet. Moj načrt je bil tak, da kakšen teden ali dva preživim na klasični gimnaziji, potem pa se prepišem na GCC, saj je bila to moja prva izbira.  Zaradi vzdušja na šoli in neverjetnih sošolcev sem se odločil, da na klasični gimnaziji ostanem. Še en dejavnik, ki me je prepričal, da ostanem, je bila latinščina. V ta sistematični jezik sem se preprosto zaljubil. Zakaj mi je latinščina tako všeč? Zaradi bogate kulture starih Rimljanov, sistematičnosti in liričnosti jezika. Učenja latinščine ne predlagam samo tistim, ki jih to zanima, ampak tudi vsem drugim, ki jih zanimajo družboslovne in naravoslovne vede, saj ti na mnogih področjih razširi obzorja. Naučiš se drugače (analitično) razmišljati (izven okvirjev) in discipline pri učenju.

Beri dalje

Intervju s Špelo Bošnjak, avtorico knjige Sanje 1.0

Špela Bošnjak je dijakinja 3. g-razreda ki v prostem času igra kitaro, poje in piše pesmi ter besedila.

Obožuje naravo in sončne zahode. Njen najljubši letni čas je zima, predvsem zaradi snega in zimskih športov, saj obožuje smučanje in bordanje ter bele strmine.

Po naravi je vedoželjna, pogumna, vedno pripravljena pomagati, igriva in vedno polna novih idej, predvsem pa se izjemno rada uči o drugih kulturah in različnih pogledih ljudi na svet. Jeseni je izdala knjigo Sanje 1.0, zato smo jo povabili k pogovoru.

Kdaj in kako si se začela ukvarjati s pisanjem?

Začela sem že davno, sploh zato, ker sem že od nekdaj rada pisala. Moja prva zgodbica je bila pri šestih letih o zajčku Zlatku, ki sem jo potem tudi sama ilustrirala v svojo majhno knjižico. Kasneje smo za domače branje velikokrat dobili nalogo, da moramo kakšno stvar sami napisati. Takrat je prvič nastala tudi malo bolj fantazijska zgodbica o vili Leili. To imam še danes shranjeno in je ena mojih lepših zgodb. S pisanjem sem se bolj resno začela ukvarjati v 8. oziroma 9. razredu. Takrat je začela nastajati tudi moja knjiga, ki sem jo dokončala v 1. letniku.

V gimnaziji pa se s pisanjem ukvarjam vsak dan, ampak ne samo s pisanjem zgodbic, temveč tudi razmišljanj, dnevnikov, pesmi in tudi glasbe. Tako je pisanje postalo del mojega življenja.

Beri dalje

Intervju s profesorjem Kristijanom Kocbekom

Splošno znano dejstvo je, da se prebivalci I. gimnazije v Celju delimo na tiste, ki jim matematika leži, in vse druge, ki se tolažimo, da v trgovini ne bomo potrebovali logaritmov in kotnih funkcij. Prvih je statistično verjetno nekoliko manj, a so na svojem izbranem področju na srečo tako uspešni, da šoli (in sebi) vsakič znova prislužijo izjemne rezultate.

In ker vsaka talentirana ovčka potrebuje svojega pastirja, je tu profesor Kocbek. Ker njegovi dijaki že skoraj dvajset let prejemajo najvišja priznanja v državi in svetu, je letos prejel priznanje DMFA Slovenije za delo z mladimi. Z njim smo izvedli kratek intervju.

Zakaj je matematika pomembna? Zakaj je matematika lepa?

Kakor za koga, zame res, za kakega dijaka pa morda kaj drugega. Zame sta odgovora na obe vprašanji tesno povezana, imata enak odgovor in ta je sledeč: ljudje, že odkar obstajamo, poskušamo doumeti skrivnosti narave in družbenih pojavov. Izkazalo se je, da za to rabimo natančno orodje za dober opis teh pojavov in matematika je tu nedvoumen zmagovalec. Vedno se izkaže, da če nečesa ne znamo opisati z  matematičnim formalizmom, te stvari, o kateri želimo govoriti, pravzaprav ne razumemo dobro. Zato je matematika pomembna. In lepa! Njena absolutnost, nihče ji ne more oporekati, to, kar govori, je res. Nikjer drugje v življenju ne moremo zaslediti tega (razen morda v filozofiji). In zato je pomembna v šoli, »sili« dijake, da razmišljajo natančno in dosledno, kar pa je naporno in zato je pri veliki večini ljudi osovražen predmet. Seveda se lahko nekdo vpraša: »Pa zakaj bi morali biti natančni in dosledni?« Zato, da se lahko razumemo. Poleg tega je vedno dobro, da smo natančni, mar ne? Če se z nekom dogovorim, da se dobiva ob nekem času … potem je res dobro, da se dobiva takrat in ne petnajst minut kasneje.

Beri dalje

Ubrano petje Mešanega mladinskega pevskega zbora pod vodstvom Tomaža Marčiča s spremljavo orkestra je zadonelo v četrtek, 19. 12. 2019, ob 19. uri v Veliki dvorani Celjskega doma. Tudi letošnji repertoar je presenetil, saj je najprej postregel z zanimivo izvedbo tipičnih božičnih pesmi in se nadaljeval v duhu ljubezni s pesmima »J’ai dans le coeur« in »Lutko« skupine S.A.R.S., ki je bila posvečena gostom iz Šabca. 

Beri dalje

Že tradicionalna umetnostnozgodovinska ekskurzija na Dunaj je potekala v petek, 13. 12. Nanjo so se lahko prijavili dijaki vseh letnikov, ki jih zanima umetnost, ali pa tisti, ki smo si želeli popestriti konec tedna. V zgodnjih jutranjih urah smo se, skupaj s profesoricami Ivano Šikonijo, Tanjo Petrič in Vesno Milojević, ki je bila koordinatorica izleta, odpeljali z avtobusne postaje Glazija proti naši končni točki, kamor smo prispeli okoli 9. ure. Najprej smo se sprehodili do muzeja Albertina, kjer smo si ogledali razstavo risb, grafik in slik Albrechta Dürerja – glavnega predstavnika nemške renesanse.

Beri dalje

Intervju z Jano Ušen in Niko Gradišek

Nika Gradišek in Jana Ušen sta dijakinji 4. a-razreda I. gimnazije v Celju, dolgoletni prijateljici in predani debaterki. Nika se poleg debate ukvarja tudi z novinarstvom in je članica novinarskega krožka naše gimnazije, gledališčem, pesništvom in petjem, Jana pa trenira dresurno jahanje in je lani postala državna mladinska prvakinja. Letos sta se uvrstili na dva mednarodna debatna turnirja. Nika je bila na debatnem taboru za Vzhodno Slovenijo, ki je potekal v okviru projekta RAST, izbrana med pet najboljših debaterk ter se tako uvrstila v debatno ekipo, ki bo Slovenijo zastopala na mednarodnem debatnem turnirju Nordic Schools Debating Championship v Kopenhagnu med 17. in 19. aprilom 2020.

Jani pa je uspel preboj v nacionalno ekipo debaterjev. Kot članica nacionalne ekipe se je tako uvrstila na svetovno šolsko debatno prvenstvo – WSDC (World Schools Debating Championship), ki bo potekalo naslednje leto julija v Ciudadu de Mexicu. Sveža novica prihaja tudi iz Zagreba, kjer je na mednarodnem debatnem turnirju Winter Holidays Open tekmovalo 83 ekip iz 28 različnih držav, nastopilo je več kot 250 govorcev. Jana je bila 17. govorka turnira, 2. najboljša Slovenka.

Ob tej priložnosti sta z nami med drugim delili svoje občutke o uvrstitvi in kaj zanju sploh je uspeh.

Beri dalje

Med jesenskimi počitnicami je v Pragi od 31. 10. do 2. 11. potekalo 33. mednarodno pevsko tekmovanje Praga Cantat. Udeležil se ga je tudi naš Mešani mladinski pevski zbor pod vodstvom profesorja Tomaža Marčiča. Tekmovali smo v dveh kategorijah, in sicer v kategoriji mladinskih pevskih zborov in v kategoriji sakralne glasbe.

V četrtek zjutraj, na noč čarovnic, smo se z avtobusom odpravili na precej dolgo pot do Prage. Tja smo prispeli pozno popoldne, se namestili v hostlu, potem pa smo lahko individualno šli malo po mestu, kjer smo tudi večerjali. Zvečer smo imeli še vajo za postavitev pri določenih pesmih, kmalu pa smo se polni pričakovanja odpravili spat, ker nas je naslednji dan čakalo tekmovanje.

Beri dalje