Kajuh Press

INTERVJU Z URHOM FERLEŽEM

Urh Ferlež je dijak 4. e-razreda klasične gimnazije, predstavnik dijakov v Svetu šole in velik ljubitelj literature ter jezikov. Uči se angleščine, latinščine, francoščine in ruščine. Vsako leto šolanja na I. gimnaziji v Celju je pripravil zanimivo raziskovalno nalogo in dosegel odlične uspehe. Pohvali se lahko s številnimi priznanji na jezikovnem področju. Videvamo ga tudi na različnih šolskih prireditvah, saj je vedno pripravljen sodelovati in pomagati.

Kako bi se na kratko predstavil?

Sem Urh Ferlež, za tiste, ki me imajo radi, sem Urhi, sicer pa sem dijak 4. letnika klasične gimnazije. Razmišljujoč človek, ki ima včasih malo predolg jezik.

Beri dalje

Debatiranje je vrlina, ki te nauči argumentirano zastopati svoje mnenje in pogosteje zmagovati v besednih igrah doma in med vrstniki.  Oboje lahko izboljšuješ le z vajo in izkušnjami na turnirjih ali srečanjih, kot je bil Mednarodni debatni dogodek v Bratislavi v sklopu projekta Debate o grožnjah demokraciji. Udeležila sem se ga lahko večinoma zato, ker je v glavah mojih staršev nad dejstvom, da bom tam znanje svojega debatiranja izboljšala, prevladala misel o spokojnem miru in tišini v hiši ob moji odsotnosti.

Beri dalje

Vas pogosto zasrbijo pete? Ali pa morda bolj uživate le ob ogledu plesnega dogodka? No, eden najpomembnejših se tudi letos na gimnazijah in drugih srednjih šolah bliža z bliskovito hitrostjo. Vsi vemo, kaj maturantski ples je. Vas zanima, kako se je spreminjal skozi čas, kako izgledajo priprave, kako se je treba potruditi za en čaroben večer, kako se ga spominjajo profesorji in kako se nanj pripravljajo maturanti I. gimnazije v Celju?

»Svojega maturantskega plesa se spominjam z mešanimi občutki. Spominjam se ga kot večera mladostne evforije. Bili smo veseli in razigrani, čeprav so bili časi veliko bolj skromni,« je o svoji izkušnji povedal ravnatelj I. gimnazije, dr. Anton Šepetavc. V pogovoru s profesorji, ki so naši bivši dijaki, smo izvedeli, da so se prireditve vsi veselili, čeprav to praviloma ni bil najpomembnejši družabni dogodek srednješolskega izobraževanja. »Spominjam se občutkov ponosa in pripadnosti šoli, ki je v preteklih letih postala del nas,« izpostavi profesorica Ana Lavbič.

Za mag. Tanjo Veber so bile najlepši del priprav plesne vaje, ki so predstavljale »sproščene zaključke napornih tednov, kjer smo res odmislili šolo in vse skrbi«.

Beri dalje

Pisanje za enega najbolj branih časopisov v savinjski regiji, Novi tednik, je privilegij uveljavljenih in izkušenih novinarjev. Tokrat je bila naloga prepuščena nam, nadobudnim laikom in ne-tako-zelo-laikom, srednješolcem Slovenije v okviru projekta Mladi za mlade. I. gimnazija ima v letošnjem letu zagotovljeno objavo dveh člankov na poljubni temi, ki so blizu srednješolcem.

Beri dalje

Drugošolci smo se v četrtek, 5. januarja, odpravili v Maribor. Na kulturnem dnevu ni manjkalo smeha, zabave in seveda – kulture. V Slovenskem narodnem gledališču Maribor smo si najprej ogledali krajšo verzijo opere Don Pasquale italijanskega skladatelja Gaetana Donizettija, ki ima komično vsebino. Po končani predstavi smo si ogledali še dve galeriji. Galerija Media Nox se ukvarja predvsem z razstavami mladih umetnikov, ki še niso zelo uveljavljeni. Njeno ime po latinsko pomeni “sredi noči” oziroma “polnoč”, saj so prve razstave odpirali ravno ob polnoči. V Umetnostni galeriji Maribor (UGM) pa smo si ogledali razstavo z naslovom Slovenija in neuvrščeni pop; ta prikazuje likovno umetnost šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja, ki je nastajala v Socialistični republiki Sloveniji.

Beri dalje

Intervju s Timnom Stepišnikom Perdihom

Timen Stepišnik Perdih, dijak 4. d-razreda, je uspešen na mnogih področjih. Največ nagrad in priznanj je dosegel na področju matematike in astronomije: osvojil je 3. mesto in prejel 2. nagrado na Državnem tekmovanju iz matematike, 3. nagrado na 22. Sanktpeterburški olimpijadi, avgusta pa se je udeležil Srednjeevropske matematične olimpijade, kjer je osvojil bronasto medaljo. Rad potuje in spoznava nove ljudi, uživa na igrišču, zlasti pa v glasbi. Večkrat smo ga lahko videli tudi na glasbenih prireditvah naše šole. Zanima ga veliko stvari, zato mu v življenju ni nikoli dolgčas.

Si zelo uspešen na področju matematike, fizike in astronomije. Nad katero od omenjenih ved si najbolj navdušen in zakaj?

To bo astronomija. Vesolje je zelo zanimiva, kompleksna in prelepa zadeva. Težko si predstavljam, kako bi se nekdo, ki ni popolnoma neobčutljiv na svet okoli sebe, ne zanimal za astronomijo. Kako deluje vse okoli nas? Kako smo nastali? Kako je nastalo vse, kar vidimo? Kaj poganja življenje, del katerega smo mi sami? To so pomembne teme, o katerih rad izvem kaj novega.

Beri dalje

Alkohol, droge, cigarete – vse to so tabu teme v našem svetu. Pravimo, da smo od njih odvisni. To naj bi bile slabe strani našega življenja. Navadno te ljudi gledamo postrani, za njih pravimo, da so brez prihodnosti, da nikoli ne bodo imeli »normalnega« življenja. Kaj pa odvisnost od mobilnega telefona? Mar to ni grda in zaskrbljujoča navada? Ali morda dobra? Pozitivna za naš svet?

V petek, 16. 12. 2016, je na naši šoli potekala akcija, imenovana Dan brez mobilnih telefonov. Tako smo dijaki ves dan med seboj komunicirali, naprave pa so bile spravljene v naših torbah. V zameno pa nas profesorji niso ustno ocenjevali.

Beri dalje

Intervju s profesorico Katjo Kitanovsko

V pričakovanju ruskega večera, ki bo v torek, 20. decembra, na I. gimnaziji v Celju v dvorani Gimnazijka, nas je zanimalo, kaj sploh vemo o Rusih in njihovi kulturi. Na pomoč nam je priskočila naša profesorica ruščine Katja Kitanovska. Rusista sta bila že njena stara starša in kot otrok je poslušala ruske pravljice, za kar pravi, da jo je gotovo zaznamovalo. Z Rusi je v stiku že od otroštva, ker je bila plesalka in je z njimi trenirala. Pravi, da ni očarana le nad ruskim jezikom, ki je po njenem najmehkejši jezik na svetu, temveč tudi nad rusko diciplino in vzdržljivostjo. Všeč ji je tudi kombinacija ruske miline in nepopustljivosti, za katero pravi, da je poseben fenomen.

Zakaj je pomembno znati ruščino?

Zato, ker je na svetu 285 milijonov rusko govorečih ljudi, v Sloveniji pa jo obvladajo le redki. Ruska podjetja vse pogosteje prodirajo na svetovni trg, zato je znanje ruščine še kako zaželeno. Rusi zelo cenijo, če govorimo njihov jezik, zato je pri iskanju zaposlitve podatek o znanju ruščine v življenjepisu velik plus. Poleg tega Rusi vedno več potujejo in kot zahtevne stranke vsakega, ki z njimi govori v njihovem jeziku, nagradijo z visoko napitnino.

Beri dalje

Martin Gulin ni le uspešen dijak 4. letnika I. gimnazije v Celju, ampak tudi član zmagovalne ekipe mednarodnega planinskega orientacijskega tekmovanja, ki  je potekalo od 30. septembra do 2. oktobra  na Pokljuki. Njegova ekipa s Polzele je Sloveniji priborila prvo mesto, saj je v kategoriji mladih premagala skupine iz držav nekdanje Jugoslavije.

Kako dolgo se že ukvarjaš z orientacijo?

S planinsko orientacijo sem se začel ukvarjati že v petem razredu osnovne šole, ko sem začel obiskovati planince. Pozneje sem se s to aktivnostjo srečal tudi pri tabornikih, šele takrat sem se začel udeleževati taborniških orientacijskih tekmovanj. Na tem področju sem ostal aktiven do danes.

Beri dalje