Kajuh Press

Odzivi prvošolcev na prve gimnazijske dni

Klopi so že polne, učbeniki razdeljeni, prvi listi v zvezkih že popisani, učitelji že »težijo« z ocenami, mi pa že komaj čakamo počitnice. Nekako tako opisujemo razpoloženje vsi dijaki, ki smo že nekaj časa na I. gimnaziji v Celju.

Kako pa nove dni v klopeh doživljajo prvošolci? Kaj oni menijo o predmetih, kako so se med seboj povezali, kako so se imeli v Logarski dolini?

EVA:  »I. gimnazija v Celju je ena boljših šol in že na začetku mi je prirastla k srcu. Vzdušje med dijaki je sproščeno. Kljub vsem pozitivnim stvarem, ki ji lahko naštevam o tej gimnaziji, pa je bil prestop iz OŠ v SŠ naporen. Veliko več je učenja, dlje smo v šoli in učitelji so bolj strogi. Na šoli mi je najbolj všeč vzdušje in pa seveda nova telovadnica (Dvorana Kajuh). Presenečena sem bila, ko sem se kot navdušena naravoslovka začela zanimati za geografijo in slovenščino. Menim, da se je pri vsakem predmetu vredno potruditi za dobre ocene.«

Beri dalje

Že 12. leto zapored je OŠ Lava priredila dogodek v poklon dnevu miru, ki ga vsako leto obeležujemo 21. septembra.  Vse dogajanje so učenci v soboto, 23. 9., preselili v mestno jedro, kjer je bil v ospredju  kulturni program, v katerem so sodelovali tudi naši dijaki.

Sobotno jutro se je za nekatere učence in dijake začelo nekoliko drugače kot običajni vikendi. Namesto da bi spali, so se odpravili na celjske ulice, kjer so skupaj z učitelji in profesorji mimoidoče ozaveščali o pomenu miru in svobode na svetu. Osrednje dogajanje je bilo na Zvezdi, kjer so se imeli možnost predstaviti tudi naši dijaki. Pred številnim občinstvom so se na odru predstavili Adriana Marlene Felicijan iz 4. e, Marko Zabav iz 3. b in Špela Jezovšek iz 3. a. Pri njihovih nastopih sta jih na kitarah spremljala Krištof Senčič in Adam Wahibi. Ko so končali, sva jim zastavili nekaj vprašanj, na katera so z veseljem odgovorili.

Beri dalje

Izvrstne uvrstitve naših dijakinj: Eva Nograšek – naslov evropske prvakinje v dveh kategorijah; v skupinskem delu pa radeške mažorete srebro in laške mažorete bron. Našim mažoretam, ki so tudi novinarke, pa bo prvenstvo žal ostalo tudi v malo drugačnem spominu.

Letošnje leto je bilo za  članice Mažoretne zveze Slovenije nekaj posebnega. Prvič v zgodovini je bilo namreč evropsko prvenstvo v Sloveniji. Potekalo je med 7. in 10. septembrom v Laškem.

Beri dalje

Maturantka Maša Krajnc je znan obraz naše gimnazije, saj je bila dve leti voditeljica in soustvarjalka oddaje Kajuh TV, povezovala je številne prireditve, je pevka in uspešna debaterka. Kako pa bi se izkazala kot predsednica? Ali se bo ravno z njo prekinilo prekletstvo in bomo dobili prvo žensko predsednico?

Beri dalje

Dijak 4. letnika športnega oddelka, rokometaš, še aktualni predsednik Dijaške skupnosti. Že lani je v svoji volilni kampanji izpostavil, da je njegov program dveleten. Kaj pa mu je uspelo do sedaj uresničiti? Kaj obljublja za letos?

Beri dalje

23. 5. 2017 je naša šola znova pripravila prireditev v čast športnikom, ki vse leto garajo in nas s svojimi športnimi uspehi navdušujejo. Športni pedagogi so na podelitvi podelili priznanja šolskim ekipam in posameznikom, ki so letos dosegli izjemne rezultate na svojih področjih.

Podelili so trinajst nagrad za dosežke na srednješolskih državnih tekmovanjih od prvega do četrtega mesta med posamezniki v  atletiki, deskanju na snegu, krosu, judu in streljanju s pištolo ter štirinajst pohval za dosežke med posamezniki na državnih tekmovanjih od petega do štirinajstega mesta v atletiki, smučanju, streljanju in plezanju.

Podelili so tudi nagrade sedmim ekipam kolektivnih športov za uvrstitev od prvega do četrtega mesta.

Beri dalje

Ali se srednješolci dovolj zavedajo posledic zavržene hrane? Kakšne rešitve predlagajo?

Živimo v svetu, kjer načeloma lahko, če smo lačni, takoj prenehamo z delom, skočimo v bližnjo pekarno, si odpremo jogurt, pomalicamo. Hrana je nam, redkim privilegirancem, skupaj z vodo tako rekoč na dosegu kadarkoli in kjerkoli na modrem planetu. Ta dar je dan le redkim posameznikom, namreč kar 800 milijonov ljudi na svetu trpi lakoto. In sedaj se poraja bolj kot ne retorično vprašanje, kako sporno je dejstvo, da svet, po podatkih OZN-a, zavrže nenormalne 1,3 milijarde ton hrane na leto? Če pa omenimo podatke za našo bližnjo okolico, torej Evropsko unijo, potem lahko ugotovimo, da – po podatkih iz raziskave evropske komisije – v EU letno zavržemo 180 kg hrane na prebivalca. Skoraj polovico teh odpadkov odvržejo   gospodinjstva. Metanje hrane v smeti v vseh državah sveta prepoznavamo kot sporno početje. Zavržena hrana predstavlja resen problem civiliziranega sveta. En del se tega zaveda in probleme skuša odpraviti z raznimi ukrepi. Po poročanju National Geographica, denimo, šolske kuhinje ponekod dovolijo mladim, da si sami odmerjajo količino hrane, ki jo bodo pojedli, za kosilo pa je predvidenega več časa.

Beri dalje

Zakaj lahko opazimo vedno več mladostnikov, ki v prostem času pijejo alkohol? Ta stori veliko škode, in to kljub zakonu, ki prepoveduje prodajo alkoholnih pijač mlajšim od osemnajst let.

Srednješolska leta so zagotovo najbolj vznemirljiva leta našega življenja, spoznavamo nove prijatelje, si širimo obzorja in poskušamo nove stvari. Na žalost mednje spadajo tudi cigarete, alkohol in v najslabšem primeru nedovoljene droge (marihuana, LSD, kokain …). V članku se bom osredotočila na alkohol, saj je najlažje dostopen, pusti pa lahko hude posledice.

Zakaj pijemo alkohol?

V najstniških letih se nekateri ne znajo soočiti s težavami, kot so slabe ocene, stres, težave doma ali v družbi in zato posežejo po alkoholu, ki povzroči občutek ugodja in telo pomiri. Tako nekateri mislijo, da bežijo pred problemi, v resnici pa si jih le še večajo in prelagajo, kar pa lahko pusti hude posledice. V času interneta so zelo priljubljeni tudi tako imenovani internetni izzivi (»internet challenges«), ki prav spodbujajo pitje velikih količin alkohola, posnetki pa se potem kot dokaz objavijo na družabnih omrežjih.

Beri dalje