Novinarsko društvo

Razblinimo predsodke, spoštujmo drugačnost

Že 12. leto zapored je OŠ Lava priredila dogodek v poklon dnevu miru, ki ga vsako leto obeležujemo 21. septembra.  Vse dogajanje so učenci v soboto, 23. 9., preselili v mestno jedro, kjer je bil v ospredju  kulturni program, v katerem so sodelovali tudi naši dijaki.

Sobotno jutro se je za nekatere učence in dijake začelo nekoliko drugače kot običajni vikendi. Namesto da bi spali, so se odpravili na celjske ulice, kjer so skupaj z učitelji in profesorji mimoidoče ozaveščali o pomenu miru in svobode na svetu. Osrednje dogajanje je bilo na Zvezdi, kjer so se imeli možnost predstaviti tudi naši dijaki. Pred številnim občinstvom so se na odru predstavili Adriana Marlene Felicijan iz 4. e, Marko Zabav iz 3. b in Špela Jezovšek iz 3. a. Pri njihovih nastopih sta jih na kitarah spremljala Krištof Senčič in Adam Wahibi. Ko so končali, sva jim zastavili nekaj vprašanj, na katera so z veseljem odgovorili.

Beri dalje

Kaj se je dogajalo na evropskem prvenstvu mažoret?

Izvrstne uvrstitve naših dijakinj: Eva Nograšek – naslov evropske prvakinje v dveh kategorijah; v skupinskem delu pa radeške mažorete srebro in laške mažorete bron. Našim mažoretam, ki so tudi novinarke, pa bo prvenstvo žal ostalo tudi v malo drugačnem spominu.

Letošnje leto je bilo za  članice Mažoretne zveze Slovenije nekaj posebnega. Prvič v zgodovini je bilo namreč evropsko prvenstvo v Sloveniji. Potekalo je med 7. in 10. septembrom v Laškem.

Beri dalje

Maša Krajnc, kadidatka za predsednico DS

Maturantka Maša Krajnc je znan obraz naše gimnazije, saj je bila dve leti voditeljica in soustvarjalka oddaje Kajuh TV, povezovala je številne prireditve, je pevka in uspešna debaterka. Kako pa bi se izkazala kot predsednica? Ali se bo ravno z njo prekinilo prekletstvo in bomo dobili prvo žensko predsednico?

Beri dalje

7. oddaja

Kako smo preživeli kulturne dogodke? Ali je Tone Kregar (MI2) eden od začetnikov Top Classica? Kaj nam je povedal dr. …

Beri dalje

Letošnji najboljši v športu

23. 5. 2017 je naša šola znova pripravila prireditev v čast športnikom, ki vse leto garajo in nas s svojimi športnimi uspehi navdušujejo. Športni pedagogi so na podelitvi podelili priznanja šolskim ekipam in posameznikom, ki so letos dosegli izjemne rezultate na svojih področjih.

Podelili so trinajst nagrad za dosežke na srednješolskih državnih tekmovanjih od prvega do četrtega mesta med posamezniki v  atletiki, deskanju na snegu, krosu, judu in streljanju s pištolo ter štirinajst pohval za dosežke med posamezniki na državnih tekmovanjih od petega do štirinajstega mesta v atletiki, smučanju, streljanju in plezanju.

Podelili so tudi nagrade sedmim ekipam kolektivnih športov za uvrstitev od prvega do četrtega mesta.

Beri dalje

“Ni mi všeč, zato ne bom pojedel!”

Ali se srednješolci dovolj zavedajo posledic zavržene hrane? Kakšne rešitve predlagajo?

Živimo v svetu, kjer načeloma lahko, če smo lačni, takoj prenehamo z delom, skočimo v bližnjo pekarno, si odpremo jogurt, pomalicamo. Hrana je nam, redkim privilegirancem, skupaj z vodo tako rekoč na dosegu kadarkoli in kjerkoli na modrem planetu. Ta dar je dan le redkim posameznikom, namreč kar 800 milijonov ljudi na svetu trpi lakoto. In sedaj se poraja bolj kot ne retorično vprašanje, kako sporno je dejstvo, da svet, po podatkih OZN-a, zavrže nenormalne 1,3 milijarde ton hrane na leto? Če pa omenimo podatke za našo bližnjo okolico, torej Evropsko unijo, potem lahko ugotovimo, da – po podatkih iz raziskave evropske komisije – v EU letno zavržemo 180 kg hrane na prebivalca. Skoraj polovico teh odpadkov odvržejo   gospodinjstva. Metanje hrane v smeti v vseh državah sveta prepoznavamo kot sporno početje. Zavržena hrana predstavlja resen problem civiliziranega sveta. En del se tega zaveda in probleme skuša odpraviti z raznimi ukrepi. Po poročanju National Geographica, denimo, šolske kuhinje ponekod dovolijo mladim, da si sami odmerjajo količino hrane, ki jo bodo pojedli, za kosilo pa je predvidenega več časa.

Beri dalje

Alkohol: nevaren in prelahko dostopen mladim

Zakaj lahko opazimo vedno več mladostnikov, ki v prostem času pijejo alkohol? Ta stori veliko škode, in to kljub zakonu, ki prepoveduje prodajo alkoholnih pijač mlajšim od osemnajst let.

Srednješolska leta so zagotovo najbolj vznemirljiva leta našega življenja, spoznavamo nove prijatelje, si širimo obzorja in poskušamo nove stvari. Na žalost mednje spadajo tudi cigarete, alkohol in v najslabšem primeru nedovoljene droge (marihuana, LSD, kokain …). V članku se bom osredotočila na alkohol, saj je najlažje dostopen, pusti pa lahko hude posledice.

Zakaj pijemo alkohol?

V najstniških letih se nekateri ne znajo soočiti s težavami, kot so slabe ocene, stres, težave doma ali v družbi in zato posežejo po alkoholu, ki povzroči občutek ugodja in telo pomiri. Tako nekateri mislijo, da bežijo pred problemi, v resnici pa si jih le še večajo in prelagajo, kar pa lahko pusti hude posledice. V času interneta so zelo priljubljeni tudi tako imenovani internetni izzivi (»internet challenges«), ki prav spodbujajo pitje velikih količin alkohola, posnetki pa se potem kot dokaz objavijo na družabnih omrežjih.

Beri dalje

“Izpolnjevanje dolžnosti je na Japonskem nekaj samoumevnega!”

INTERVJU Z  YOSHINAKO  JOŠTOM GERLOM

Tokrat vam predstavljamo Yoshinako Jošta  Gerla, dijaka 4. letnika klasične gimnazije, ki je zelo uspešen na področju tujih jezikov, še posebej ga zanima nemška slovnica. Lani je zmagal na državnem tekmovanju iz latinščine, udeležuje pa se še številnih drugih tekmovanj. Ker je znanje maternega  in tujih jezikov v današnjem času pomembno, je prav, da se njegove pomembnosti zavedamo. Jošt je odličen primer za potrditev reka, da si z jeziki resnično širimo obzorja in živimo več življenj.

Če bi se moral predstaviti v petih stavkih, kaj bi nam povedal?

Sem Yoshinaka Jošt Gerl, rojen v Celju, v meni pa se pretaka tudi japonska kri, saj je mati prišla z Japonske. Morda bi lahko rekel, da sem precej akademskega značaja. Rad preučujem zgodovino in jezike. V prostem času na ljubiteljski ravni rišem, plešem, se ukvarjam s kakšnim individualnim športom (tek, gorništvo), enkrat na teden se celo urim v japonskem mečevanju. Do nedavnega sem hotel postati industrijski oblikovalec, zdaj pa se je izkazalo, da bodo jeziki (nemščina in latinščina) moje poklicno področje.

Lani si zmagal na državnem tekmovanju iz latinščine, ki je potekalo na Škofijski gimnaziji Vipava. Kako si se nanj pripravljal? Ali so bile tekmovalne naloge težke?

Ugotovil sem, da se za tekmovanje iz latinščine nisem dovolj pripravljal. Zaradi šolskih obveznosti sem se začel pripravljati verjetno kakšen teden pred tekmovanjem, ponovil sem predvsem slovnico in vsebine iz Petronijevega romana Satirikon, ki smo ga morali prebrati. Sicer smo se pripravljali skupaj s profesorico latinščine. Zanašajoč se na dovoljeni slovar, sem nekoliko zanemaril ponavljanje besedišča, kar se mi je nekoliko maščevalo. Tekmovalne naloge so se mi zdele različno težke – nekatere je bilo moč v veliki meri rešiti že s sklepanjem, druge so bile zares trd oreh. Najtežje se mi je zdelo dopolnjevanje (originalnega) besedila. Najzahtevnejše pri sicer ne preveč težki latinščini se mi zdi prevajanje (včasih že razumevanje) originalnih besedil, ker se pisci nekako niso hoteli najbolj vzorno držati vseh pravil, za katera smo se zmenili pri pouku. 🙂 

Beri dalje

Dostopnost