Kajuh Press

Auschwitz – nema priča o grozodejstvih in trpljenju

Skoraj gotovo ni človeka, ki ne bi še nikoli slišal ali prebral česa o nemškem koncentracijskem taborišču Auschwitz na Poljskem. Poslušanje predavanj učiteljev zgodovine, gledanje filmov o holokavstu ali pogovor s prijateljem, ki je obiskal Auschwitz, je nekaj popolnoma drugega kot stati na mestu, kjer so se dogajale grozote. V tem taborišču trpljenja in groze je več kot 1,1 milijona ljudi izgubilo življenje, med njimi je bilo tudi več kot 1500 Slovencev. Ob prihodu na mesto zločinov te pretrese pogled na visoko bodečo žico, ki obkroža mogočni kompleks, v katerem lahko vidimo zaporniške ter plinske celice s krematorijem, opremo, obleke ter predmete umrlih. Povsod po zgradbah so table s fotografijami taboriščnikov in besedilom, ki odstirajo grozljiva dejstva o taborišču. Videli smo tudi ostanke vreč z lasmi, ki so jih žrtvam ostrigli pred smrtjo, jih pošiljali v tovarne in iz njih izdelovali blago za oblačila. Pepel iz bližnjega krematorija pa so celo uporabili za gnojilo na poljih.

Beri dalje

Jana Gulin in Urban Popelar, člana projekta Imuno, ki spada pod Društvo študentov medicine Ljubljana, sta nam  v torek, 17. 10. 2017, v dvorani Gimnazijka predavala o koristnosti in morebitnih nevarnostih cepljenja. 

Način predavanja je bil zelo zanimiv, saj sta nam predavatelja postavljala vprašanja, mi smo nanja odgovarjali, potem pa sta nam povedala še svoje mnenje. Spoznali smo, da je cepljenje koristno, saj s tem ne zaščitimo le sebe, ampak tudi druge ljudi, ki sploh niso cepljeni. Kljub dostopnosti je danes, žal, vedno več ljudi, ki se ne cepijo, ker je zelo razširjeno mnenje, da je cepljenje škodljivo. Mislijo, da cepiva vsebujejo strupene snovi, kot je včasih bil to denimo thiomersal. Menijo tudi, da cepiva prenašajo bolezni, da se s cepljenjem okužiš in podobno. Te teorije so pretirane in le strašijo ljudi.

Beri dalje

Sreda, 25. 10.

V sredo, 25. 10., smo v zgodnjih jutranjih urah člani Kajuh Pressa z dijaki Škofijske klasične gimnazije Ljubljana, III. gimnazije Maribor in Gimnazije Brežice krenili na pot. Peljali smo se skozi sosednjo Avstrijo,  Češko in končno prišli na Poljsko. Prišli smo v Krakov – drugo največje mesto na Poljskem. Avtobus smo parkirali ob reki Visli in se povzpeli do gradu Wawel. Spoznali smo tudi delo in pomembnost prvega slovanskega papeža Janeza Pavla II. in si ogledali cerkev, v kateri je služboval. Nato smo imeli še nekaj prostega časa za sprehod po mestu, hitro večerjo in še kakšen nakup. Naš glavni cilj pa ni bil Krakov, temveč Auschwitz. Z nami so potovali tudi trije ukradeni otroci in gospa Sonja Vrščaj, ki je to taborišče preživela. Že na avtobusu pa je imel zelo zanimivo predavanje direktor mariborske sinagoge, profesor Boris Hajdinjak. 

Dijaki smo nestrpno čakali naslednji dan, ko se bomo spoznali z genocidom, tem grozljivim zgodovinskim dejstvom.Vedeli smo, da bo naslednji dan poln zanimivih, hkrati pa tudi pretresljivih zgodb. 

Beri dalje

Dr. Svetlana Slapšak, znana antropologinja, filologinja in doktorica antičnih študij je za dijake klasičnih oddelkov v sredo, 11. 10., v dvorani Gimnazijka pripravila predavanje o življenju z antiko v sodobnem svetu z namenom, da bi mladim približala oddaljeno in hkrati tako veličastno obdobje zgodovine.

Antika je bilo obdobje v zgodovini, ko sta svetu vladali dve najbolj razviti civilizaciji. To sta stara Grčija in rimski imperij, družbi, ki sta najbolj vplivali na razvoj Evrope, Severne Amerike ter Bližnjega vzhoda. Temu obdobju smo se lahko oddelki klasične gimnazije še posebej približali s pomočjo dr. Svetlane Slapšak, ene najboljših poznavalk antičnega obdobja pri nas. Ne samo da se ukvarja z zgodovino in antropologijo, je tudi borka za pravice žensk, prevajalka in pisateljica. Napisala je že več kot 50 knjig in 1000 esejev. Predavanje je temeljilo na povezavi sodobnega sveta z antiko in njenem mnenju o tehnološkem napredku ter njegovem vplivu na zgodovino. Kako torej vpliva sodobna tehnologija na zgodovino? Doktorica Slapšak meni, da “ima tehnologija pozitiven vpliv na zgodovino, saj nam omogoča dostop do različnih besedil in podob”. In dodaja: “Internet nam odpira mnogo možnosti, a je za njegovo uporabo predpogoj, da imamo določeno znanje že v glavi.”

Beri dalje

Slavnostni sprejem za 21 zlatih maturantov in 6 olimpijcev smo pripravili v sredo 20. septembra v Gimnazijki

Sreda, 20. september, je bil za celjske maturante prav poseben dan, saj so jim dopoldne na Mestni občini Celje pripravili že 23. sprejem za najboljše celjske dijake zaključnega izpita in poklicne mature, zlate maturante splošne mature in udeležence olimpijad in mednarodnih tekmovanj znanja. Letos sta županov slavnostni sprejem vodila naša dijaka Maša Krajnc in Miha Kragl, s pesmijo, glasbo in plesom pa so ga popestrili Oktet Kajuh, Maša Krajnc, Miha Ambrož, Špela Jezovšek, Živa Žohar in Nuša Žohar (OŠ Lava).

Za naše najboljše pa smo pripravili sprejem tudi na šoli. Najprej jih je nagovoril in jim za dosežke čestital ravnatelj dr. Anton Šepetavc. Prireditev je povezoval Timotej Klinc, v kulturnem programu sta sodelovali flavtistka Maruša Alegro in pevka Špela Jezovšek, ki se je predstavila z lastno pesmijo. Po slovesnosti je sledila pogostitev v jedilnici.

Letos je bilo zlatih maturantov kar 21, kar je 8,1 % vseh slovenskih zlatih maturantov in 10,1 % vseh naših maturantov. Povprečno so naši maturanti dosegli 21,4 točke (slovensko povprečje je 20,10). Letošnji zlati maturanti so:

Maša Smajila, Tadej Počivavšek, Breda Polak, Yoshinaka Jošt Gerl, Domen Goste, Anže Grubelnik, Tina Hohnjec, Matija Teršek, Hana Skale Mastnak, Timotej Kadilnik, Matija Lovšin, Nik Nadvežnik, Kaja Gajšek, Lea Hostnik,  Miha Jug, Tajda Kitak, Tjaša Kolman, Ivana Mazzoni, Sebastijan Rajšter, Timen Stepišnik Perdih in Jana Dragar.

Kaj menijo zlati maturanti o svojem uspehu? Kaj je recept za uspeh?

Beri dalje

Odzivi prvošolcev na prve gimnazijske dni

Klopi so že polne, učbeniki razdeljeni, prvi listi v zvezkih že popisani, učitelji že »težijo« z ocenami, mi pa že komaj čakamo počitnice. Nekako tako opisujemo razpoloženje vsi dijaki, ki smo že nekaj časa na I. gimnaziji v Celju.

Kako pa nove dni v klopeh doživljajo prvošolci? Kaj oni menijo o predmetih, kako so se med seboj povezali, kako so se imeli v Logarski dolini?

EVA:  »I. gimnazija v Celju je ena boljših šol in že na začetku mi je prirastla k srcu. Vzdušje med dijaki je sproščeno. Kljub vsem pozitivnim stvarem, ki ji lahko naštevam o tej gimnaziji, pa je bil prestop iz OŠ v SŠ naporen. Veliko več je učenja, dlje smo v šoli in učitelji so bolj strogi. Na šoli mi je najbolj všeč vzdušje in pa seveda nova telovadnica (Dvorana Kajuh). Presenečena sem bila, ko sem se kot navdušena naravoslovka začela zanimati za geografijo in slovenščino. Menim, da se je pri vsakem predmetu vredno potruditi za dobre ocene.«

Beri dalje

Že 12. leto zapored je OŠ Lava priredila dogodek v poklon dnevu miru, ki ga vsako leto obeležujemo 21. septembra.  Vse dogajanje so učenci v soboto, 23. 9., preselili v mestno jedro, kjer je bil v ospredju  kulturni program, v katerem so sodelovali tudi naši dijaki.

Sobotno jutro se je za nekatere učence in dijake začelo nekoliko drugače kot običajni vikendi. Namesto da bi spali, so se odpravili na celjske ulice, kjer so skupaj z učitelji in profesorji mimoidoče ozaveščali o pomenu miru in svobode na svetu. Osrednje dogajanje je bilo na Zvezdi, kjer so se imeli možnost predstaviti tudi naši dijaki. Pred številnim občinstvom so se na odru predstavili Adriana Marlene Felicijan iz 4. e, Marko Zabav iz 3. b in Špela Jezovšek iz 3. a. Pri njihovih nastopih sta jih na kitarah spremljala Krištof Senčič in Adam Wahibi. Ko so končali, sva jim zastavili nekaj vprašanj, na katera so z veseljem odgovorili.

Beri dalje