Novinarsko društvo

Predavanje o Jožetu Plečniku

V ponedeljek, 20. 11. 2017, je na naši gimnaziji potekalo predavanje dr. Damjana Prelovška o življenju in delu Jožeta Plečnika. Kot največji poznavalec njegovega življenja in dela nam je predstavil Plečnikovo življenje s svoje osebne plati in tako smo največjega arhitekta v Sloveniji spoznali še podrobneje.

NUK, park Tivoli, Tromostovje, mestno pokopališče Žale – to je samo nekaj arhitekturnih del, ki jih je zasnoval Jože Plečnik, eden najboljših arhitektov v Sloveniji v tistem času. So pomemben del naše kulturne dediščine. Vendar: ali je mogoče, da se Slovenci ne zavedamo njihove pomembnosti? To je tudi bilo eno izmed osrednjih vprašanj na predavanju dr. Damjana Prelovška, ki je med  največjimi poznavalci Plečnika in njegovih del. Zelo se trudi za ohranitev in obnovo teh pomembnih objektov in pomembno je, da ozavešča tudi ljudi, nasploh mlade, da so takšni dosežki posameznikov zelo odmevni, včasih v svetu še bolj kot v državi, kjer je ta oseba živela.

Beri dalje

Španski dan na I. gimnaziji

Na pobudo Tima Krhlanka, predsednika dijaške skupnosti, se je v petek, 27. 10.,  na naši gimnaziji zgodil španski dan z namenom, da bi dijakom podrobneje predstavili špansko glasbo, jezik, kulturo in jedi.

Na naši gimnaziji se španščino kot drugi jezik uči veliko dijakov, hkrati pa je španščina tretji najbolj razširjeni jezik po svetu, zato je dobro, da se zavedamo pomembnosti španskega jezika in njihove kulture. Na šoli je bilo za to več kot odlično poskrbljeno. Med odmori smo poslušali in se vrteli v ritmih španske glasbe, ekipa šolskega radia je naredila intervju z našo špansko lektorico Yaniko Potočnik, ki nas je naučila tudi nekaj uporabnih stavkov v španščini, imeli smo dva koncerta, ki so jih organizirali naši glasbeniki, za malico pa smo imeli pravo špansko paello (rižoto) s piščancem.

Beri dalje

Ekskurzija v Auschwitz – pričevanje preživelih

Auschwitz – nema priča o grozodejstvih in trpljenju

Skoraj gotovo ni človeka, ki ne bi še nikoli slišal ali prebral česa o nemškem koncentracijskem taborišču Auschwitz na Poljskem. Poslušanje predavanj učiteljev zgodovine, gledanje filmov o holokavstu ali pogovor s prijateljem, ki je obiskal Auschwitz, je nekaj popolnoma drugega kot stati na mestu, kjer so se dogajale grozote. V tem taborišču trpljenja in groze je več kot 1,1 milijona ljudi izgubilo življenje, med njimi je bilo tudi več kot 1500 Slovencev. Ob prihodu na mesto zločinov te pretrese pogled na visoko bodečo žico, ki obkroža mogočni kompleks, v katerem lahko vidimo zaporniške ter plinske celice s krematorijem, opremo, obleke ter predmete umrlih. Povsod po zgradbah so table s fotografijami taboriščnikov in besedilom, ki odstirajo grozljiva dejstva o taborišču. Videli smo tudi ostanke vreč z lasmi, ki so jih žrtvam ostrigli pred smrtjo, jih pošiljali v tovarne in iz njih izdelovali blago za oblačila. Pepel iz bližnjega krematorija pa so celo uporabili za gnojilo na poljih.

Beri dalje

Cepljenje, rešitev ali nevarnost v boju proti boleznim

Jana Gulin in Urban Popelar, člana projekta Imuno, ki spada pod Društvo študentov medicine Ljubljana, sta nam  v torek, 17. 10. 2017, v dvorani Gimnazijka predavala o koristnosti in morebitnih nevarnostih cepljenja. 

Način predavanja je bil zelo zanimiv, saj sta nam predavatelja postavljala vprašanja, mi smo nanja odgovarjali, potem pa sta nam povedala še svoje mnenje. Spoznali smo, da je cepljenje koristno, saj s tem ne zaščitimo le sebe, ampak tudi druge ljudi, ki sploh niso cepljeni. Kljub dostopnosti je danes, žal, vedno več ljudi, ki se ne cepijo, ker je zelo razširjeno mnenje, da je cepljenje škodljivo. Mislijo, da cepiva vsebujejo strupene snovi, kot je včasih bil to denimo thiomersal. Menijo tudi, da cepiva prenašajo bolezni, da se s cepljenjem okužiš in podobno. Te teorije so pretirane in le strašijo ljudi.

Beri dalje

Dnevnik z ekskurzije v Auschwitz

Sreda, 25. 10.

V sredo, 25. 10., smo v zgodnjih jutranjih urah člani Kajuh Pressa z dijaki Škofijske klasične gimnazije Ljubljana, III. gimnazije Maribor in Gimnazije Brežice krenili na pot. Peljali smo se skozi sosednjo Avstrijo,  Češko in končno prišli na Poljsko. Prišli smo v Krakov drugo največje mesto na Poljskem. Avtobus smo parkirali ob reki Visli in se povzpeli do gradu Wawel. Spoznali smo tudi delo in pomembnost prvega slovanskega papeža Janeza Pavla II. in si ogledali cerkev, v kateri je služboval. Nato smo imeli še nekaj prostega časa za sprehod po mestu, hitro večerjo in še kakšen nakup. Naš glavni cilj pa ni bil Krakov, temveč Auschwitz. Z nami so potovali tudi trije ukradeni otroci in gospa Sonja Vrščaj, ki je to taborišče preživela. Že na avtobusu pa je imel zelo zanimivo predavanje direktor mariborske sinagoge, profesor Boris Hajdinjak. 

Dijaki smo nestrpno čakali naslednji dan, ko se bomo spoznali z genocidom, tem grozljivim zgodovinskim dejstvom.Vedeli smo, da bo naslednji dan poln zanimivih, hkrati pa tudi pretresljivih zgodb. 

Beri dalje

Kako živimo z antiko in ne vidimo, da prinaša samo korist in veselje?

Dr. Svetlana Slapšak, znana antropologinja, filologinja in doktorica antičnih študij je za dijake klasičnih oddelkov v sredo, 11. 10., v dvorani Gimnazijka pripravila predavanje o življenju z antiko v sodobnem svetu z namenom, da bi mladim približala oddaljeno in hkrati tako veličastno obdobje zgodovine.

Antika je bilo obdobje v zgodovini, ko sta svetu vladali dve najbolj razviti civilizaciji. To sta stara Grčija in rimski imperij, družbi, ki sta najbolj vplivali na razvoj Evrope, Severne Amerike ter Bližnjega vzhoda. Temu obdobju smo se lahko oddelki klasične gimnazije še posebej približali s pomočjo dr. Svetlane Slapšak, ene najboljših poznavalk antičnega obdobja pri nas. Ne samo da se ukvarja z zgodovino in antropologijo, je tudi borka za pravice žensk, prevajalka in pisateljica. Napisala je že več kot 50 knjig in 1000 esejev. Predavanje je temeljilo na povezavi sodobnega sveta z antiko in njenem mnenju o tehnološkem napredku ter njegovem vplivu na zgodovino. Kako torej vpliva sodobna tehnologija na zgodovino? Doktorica Slapšak meni, da “ima tehnologija pozitiven vpliv na zgodovino, saj nam omogoča dostop do različnih besedil in podob”. In dodaja: “Internet nam odpira mnogo možnosti, a je za njegovo uporabo predpogoj, da imamo določeno znanje že v glavi.”

Beri dalje

“Maturantje, vračajte se, ne ustavite se pri diplomi in ne pozabite nas.”

Slavnostni sprejem za 21 zlatih maturantov in 6 olimpijcev smo pripravili v sredo 20. septembra v Gimnazijki

Sreda, 20. september, je bil za celjske maturante prav poseben dan, saj so jim dopoldne na Mestni občini Celje pripravili že 23. sprejem za najboljše celjske dijake zaključnega izpita in poklicne mature, zlate maturante splošne mature in udeležence olimpijad in mednarodnih tekmovanj znanja. Letos sta županov slavnostni sprejem vodila naša dijaka Maša Krajnc in Miha Kragl, s pesmijo, glasbo in plesom pa so ga popestrili Oktet Kajuh, Maša Krajnc, Miha Ambrož, Špela Jezovšek, Živa Žohar in Nuša Žohar (OŠ Lava).

Za naše najboljše pa smo pripravili sprejem tudi na šoli. Najprej jih je nagovoril in jim za dosežke čestital ravnatelj dr. Anton Šepetavc. Prireditev je povezoval Timotej Klinc, v kulturnem programu sta sodelovali flavtistka Maruša Alegro in pevka Špela Jezovšek, ki se je predstavila z lastno pesmijo. Po slovesnosti je sledila pogostitev v jedilnici.

Letos je bilo zlatih maturantov kar 21, kar je 8,1 % vseh slovenskih zlatih maturantov in 10,1 % vseh naših maturantov. Povprečno so naši maturanti dosegli 21,4 točke (slovensko povprečje je 20,10). Letošnji zlati maturanti so:

Maša Smajila, Tadej Počivavšek, Breda Polak, Yoshinaka Jošt Gerl, Domen Goste, Anže Grubelnik, Tina Hohnjec, Matija Teršek, Hana Skale Mastnak, Timotej Kadilnik, Matija Lovšin, Nik Nadvežnik, Kaja Gajšek, Lea Hostnik,  Miha Jug, Tajda Kitak, Tjaša Kolman, Ivana Mazzoni, Sebastijan Rajšter, Timen Stepišnik Perdih in Jana Dragar.

Kaj menijo zlati maturanti o svojem uspehu? Kaj je recept za uspeh?

Beri dalje

Dostopnost