Novinarsko društvo

Štirje dnevi na belih strminah

V četrtek, 18. januarja 2017, smo se dijaki vseh letnikov I. gimnazije v Celju odpravili na ekskurzijo na avstrijsko smučišče Nassfeld, kjer smo preživeli štiri sončne dni.

Po treh urah je avtobus prispel v Rottendorf, ki je 15 minut oddaljen od smučišča. Nastanili smo se v sobah. Po malici je sledilo smučanje z učitelji ob čudovitem razgledu in v odličnih snežnih razmerah. Popoldne smo se vrnili v apartmaje in skupaj preživljali prosti čas, nato smo imeli kratek sestanek in odlično večerjo. Po večerji smo se  družili v skupnem prostoru in si čas krajšali z družabnimi igrami. Malo čez polnoč je ugasnila večina luči.

Jutranje bujenje je bilo za nekatere prava muka, za druge pa sploh ne odvisno od števila ur spanja v prejšnji noči. Kmalu po zajtrku smo že stali v vrsti za gondolo in polni energije gledali navzgor po zasneženi gorati pokrajini. Smučali smo praktično ves dan, vmes smo naredili le postanek za  malico, koč in gostišč je namreč ob smučišču zelo veliko. Po smuki smo nekateri imeli še dovolj moči in energije za biljard ali pikado, drugi pa so koristno porabili čas do večerje tako, da so nadoknadili snov, ki so jo zamudili med smučanjem. Če povem po pravici, je bilo takih bolj malo. Zvečer smo se zbrali v skupnem prostoru in navijali za naše rokometaše, nekateri so igrali karte ali kakšno drugo družabno igro. Po polnoči smo večinoma že vsi spali.

Beri dalje

“Največji izziv je pustolovska odprava”

Slavnostna podelitev MEPI priznanj

V petek, 19. januarja, je v Narodnem domu potekala slavnostna podelitev priznanj programa MEPI, ki jo je organizirala I. gimnazija v Celju. Naši srebrniki (dijaki, ki so prejeli srebrna priznanja) so prva generacija kajuhovcev – mepijevcev: Nejc Jeušnik, Jan Kopinič, Jure Goršek, Jakob Hernavs, Saša Jovanovič in Eva Sorčan.

MEPI je program, v katerega se vključujejo mladi od 14. do 25. leta starosti. V njem se spopadajo z izzivi na štirih različnih področjih – prostovoljstvo, rekreativni šport, veščine in pustolovske odprave. Program obsega tri stopnje: bronasto, srebrno in zlato, kjer je dodano področje Projekt neznani prijatelj.

V Mestni občini Celje so v program MEPI vključene naslednje šole: III. osnovna šola Celje, OŠ Ljubečna, OŠ Lava, OŠ Frana Kranjca Celje, Srednja zdravstvena šola Celje, Srednja šola za strojništvo in mehatroniko Celje, Gimnazija Celje – Center in I. gimnazija v Celju. Letos je dobitnikov priznanja MEPI kar 58, od tega je 32 prejemnikov bronastega in 26 dobitnikov srebrnega priznanja.

Beri dalje

Top Classic prvič v Dvorani Kajuh

V petek pred prazniki smo dijaki I. gimnazije v Celju doživeli še en izjemni Top Classic, ki pa je tokrat prvič potekal v naši novi Dvorani Kajuh. Predstavili so se nam dijaki s plesnimi, pevskimi in igralskimi točkami ter s tem dokazali, da je na naši šoli veliko talentov.

Top Classic je prireditev, ki že vrsto let povezuje profesorje in dijake vseh štirih gimnazijskih programov – od najmlajših prvih letnikov do zrelih četrtih. To leto je dogodek prvič potekal v Dvorani Kajuh, vsa leta prej pa v večnamenski dvorani Golovec.

Beri dalje

Intervjuji z mrtvimi in zgodbe gest

Človek se je in se bo skozi razvoj človeške vrste spreminjal. V kakšno korist nam je torej znanje o velikih dogodkih zgodovine, če jih poznamo kot pike na zgodovinskem traku  namesto kot koščke širše slike človeške miselnosti? Zgodovinska antropologija se ukvarja prav s tem – z barvanjem družbenega platna v ozadju zgodovinskih prelomnic in z razumevanjem sprememb.

V predavanju v sredo, 20. 12. 2017, z naslovom »Beseda in roka: zgodovinska antropologija« nas je antropologinja in doktorica antičnih študij Svetlana Slapšak popeljala skozi izjemno širok časovni in tematski okvir zgodovinskih virov, s katerimi se lahko naučimo več o nekdanjih civilizacijah in predvsem o »običajnem človeku« določenega časa. Predavanje smo organizirali v okviru družboslovnega društva. 

Beri dalje

Kako smo kajuhovci preživeli dan brez telefona?

Dan brez telefona: si to v teh časih sploh lahko predstavljamo? S tem namenom je Dijaška skupnost dijake postavila pred prav poseben izziv in v petek, 15. 12., organizirala dan brez telefona. Glavni namen je bil, da bi se – namesto gledanja v zaslon – dijaki družili, pogovarjali in se igrali družabne igre.

21. stoletje – stoletje, ki nam je prineslo mnogo novih tehničnih naprav in s tem tudi nove vrste zasvojenosti, ki lahko imajo hude posledice, vendar jih uporabniki ne razumejo kot odvisnost. Najstniki čutijo potrebo po tem, da so ves čas povezani s spletom in da neprestano komunicirajo s svojimi prijatelji preko različnih socialnih omrežij. To privede do stresa, neprespanih noči, celo izostajanja iz šole. Počasi zamenjujemo realni svet z virtualnim in tega se moramo čim prej zavedati, opozarjajo strokovnjaki.

Beri dalje

2 dni brez telefona

Konec tedna 25. in 26. november – je za dijake I. gimnazije v Celju, ki obiskujejo obšolsko dejavnost MEPI, potekal spoznavni vikend v kraju Reka blizu Laškega.

Mepijevci so se vsi primerno obuti in oblečeni zbrali v soboto zjutraj in se napotili proti Reki, oddaljeni nekaj več kot 7 kilometrov od Laškega. Prav prijetna pot je potekala najprej ob Savinji, potem pa je cesta zavila stran od Laškega in proti cilju. Hodili so uro in pol, vsi z nahrbtniki na ramenih, v katerih je bilo vse, kar so potrebovali za vikend.

Beri dalje

Predavanje o Jožetu Plečniku

V ponedeljek, 20. 11. 2017, je na naši gimnaziji potekalo predavanje dr. Damjana Prelovška o življenju in delu Jožeta Plečnika. Kot največji poznavalec njegovega življenja in dela nam je predstavil Plečnikovo življenje s svoje osebne plati in tako smo največjega arhitekta v Sloveniji spoznali še podrobneje.

NUK, park Tivoli, Tromostovje, mestno pokopališče Žale – to je samo nekaj arhitekturnih del, ki jih je zasnoval Jože Plečnik, eden najboljših arhitektov v Sloveniji v tistem času. So pomemben del naše kulturne dediščine. Vendar: ali je mogoče, da se Slovenci ne zavedamo njihove pomembnosti? To je tudi bilo eno izmed osrednjih vprašanj na predavanju dr. Damjana Prelovška, ki je med  največjimi poznavalci Plečnika in njegovih del. Zelo se trudi za ohranitev in obnovo teh pomembnih objektov in pomembno je, da ozavešča tudi ljudi, nasploh mlade, da so takšni dosežki posameznikov zelo odmevni, včasih v svetu še bolj kot v državi, kjer je ta oseba živela.

Beri dalje

Španski dan na I. gimnaziji

Na pobudo Tima Krhlanka, predsednika dijaške skupnosti, se je v petek, 27. 10.,  na naši gimnaziji zgodil španski dan z namenom, da bi dijakom podrobneje predstavili špansko glasbo, jezik, kulturo in jedi.

Na naši gimnaziji se španščino kot drugi jezik uči veliko dijakov, hkrati pa je španščina tretji najbolj razširjeni jezik po svetu, zato je dobro, da se zavedamo pomembnosti španskega jezika in njihove kulture. Na šoli je bilo za to več kot odlično poskrbljeno. Med odmori smo poslušali in se vrteli v ritmih španske glasbe, ekipa šolskega radia je naredila intervju z našo špansko lektorico Yaniko Potočnik, ki nas je naučila tudi nekaj uporabnih stavkov v španščini, imeli smo dva koncerta, ki so jih organizirali naši glasbeniki, za malico pa smo imeli pravo špansko paello (rižoto) s piščancem.

Beri dalje

Ekskurzija v Auschwitz – pričevanje preživelih

Auschwitz – nema priča o grozodejstvih in trpljenju

Skoraj gotovo ni človeka, ki ne bi še nikoli slišal ali prebral česa o nemškem koncentracijskem taborišču Auschwitz na Poljskem. Poslušanje predavanj učiteljev zgodovine, gledanje filmov o holokavstu ali pogovor s prijateljem, ki je obiskal Auschwitz, je nekaj popolnoma drugega kot stati na mestu, kjer so se dogajale grozote. V tem taborišču trpljenja in groze je več kot 1,1 milijona ljudi izgubilo življenje, med njimi je bilo tudi več kot 1500 Slovencev. Ob prihodu na mesto zločinov te pretrese pogled na visoko bodečo žico, ki obkroža mogočni kompleks, v katerem lahko vidimo zaporniške ter plinske celice s krematorijem, opremo, obleke ter predmete umrlih. Povsod po zgradbah so table s fotografijami taboriščnikov in besedilom, ki odstirajo grozljiva dejstva o taborišču. Videli smo tudi ostanke vreč z lasmi, ki so jih žrtvam ostrigli pred smrtjo, jih pošiljali v tovarne in iz njih izdelovali blago za oblačila. Pepel iz bližnjega krematorija pa so celo uporabili za gnojilo na poljih.

Beri dalje

Dostopnost