Za znanost na I. gimnaziji v Celju je bil 14. september 2018 velik dan. V Novem mestu je potekala 48. podelitev Krkinih nagrad za srednješolske raziskovalne naloge, kjer sta bili za svoje delo nagrajeni dve naši dijakinji – Zala Božanić in Jana Ušen; posebna čast pa je pripadla tudi profesorici, mag. Mojci Alif, ki ji je Krka podelila plaketo za dolgoletno in uspešno mentorstvo dijakom pri raziskovalnih delih. S profesorico kemije, ki je zadnjih 11 let tudi pomočnica ravnatelja, sem ob tej priložnosti spregovorila o njenem delu in nasploh o raziskovanju, ki je z leti postalo pomemben pokazatelj kvalitetnega in prizadevnega sodelovanja med profesorji in dijaki I. gimnazije v Celju.
Bernarda Jelen – profesorica slovenščine in zgodovine po izobrazbi, pesnica in vsestranska literatka ter nenazadnje nepogrešljiv del naše šole. Večina vas jo verjetno pozna zaradi njene vloge šolske knjižničarke in zaradi njenega sodelovanja pri organiziranju literarnih dejavnosti na šoli. Pa ste vedeli, da si je gospa Jelen s svojim pesniškim talentom od začetka objavljanja pesmi v letu 2010 prislužila množico objav v priznanih slovenskih literarnih revijah in si ustvarila ime poznane in odlične pesnice? Poetikon, Lirikon, Sodobnost, Mentor, Apokalipsa,Vpogled, Cicido in Ciciban so nekatere od revij, ki so na svojih straneh že natisnile njena dela, ta pa so bila v okviru Zlatega čolna 2015 in projekta A boste poezijo prevedena tudi v poljščino in češčino.
Po toliko objavah in javnih predstavitvah je Bernarda Jelen v lanskem šolskem letu stopila v naslednji logični korak svoje pesniške kariere – izdala je knjigo z naslovom InKUBAtor, ki jo je najprej predstavila v knjigarni Antika, nato pa še na našem lanskem Kulturnem maratonu.
Gostovanje francosko-nemške gledališke skupine “Au fil des Nuages”
V torek, 9. 10. 2018, smo na naši šoli gostili francosko-nemško gledališko skupino “Au fil des Nuages”, ki sodeluje s Francoskim inštitutom v Sloveniji in Goethe inštitutom. Najprej sta potekali dve delavnici, ena v francoščini, ki jo je vodil Clement Labail, druga pa v nemščini pod vodstvom Christine Gumz. Obe sta potekali izključno v tujih jezikih, zato je bilo za udeležbo potrebno nekaj predznanja, so pa bile ves čas prisotne tudi profesorice in pomagale dijakom, če niso razumeli kakšnega navodila. Dijaki so na delavnicah spoznavali osnove gledališke igre, se poskušali vživeti v gledališki svet, hkrati pa so se naučili tudi nekaj novih besed v nemškem in francoskem jeziku.
Da se gre človek učit baskovskega jezika, mora res imeti pet jajc!
Euskera, baskovski jezik, je brez dvoma nenavaden in čudovito (čeravno noro)zapleten. S svojim neindoevropskim izvorom, drugačnim zaporedjem besed v stavku, dvonaglasnicami in neverjetno mnogimi načini sklanjanja je najpogosteje eden izmed dveh maternih jezikov približno 720.000 ljudem. Govorijo ga v Baskovskih deželah, ki jih sami imenujejo Euskal Herria, v pokrajini na območju Španije in Francije. Nam je verjetno najbolj znana španska avtonomna pokrajina Baskija, ki je del tega območja.
In kar se tiče naslova članka, tako redek, kot se zdi posameznik, ki bi ustrezal navedeni absurdni fizični zahtevi, je redek tudi ta, ki bi dejansko imel dovolj poguma, da se poda na dolgo pot učenja euskere. To namreč navedena baskovska fraza o petih jajcih pomeni – imeti pogum.
»Ostanite naši, bodite ponosni na tole našo 210-letno gimnazijo, pa nase seveda«
V sredo, 19. septembra, smo na naši šoli pripravili slavnostni sprejem za 23 zlatih maturantov in olimpijcev, med katerimi je tudi diamantna maturantka Saša Klezin, in olimpijce. Najprej jih je nagovoril ravnatelj dr. Anton Šepetavc in jim skupaj s profesorico Alenko Jeromel, tajnico šolske maturitetne komisije, čestital za izjemne dosežke.
»Dragi naši zlatki in zlatke, zlati maturanti in maturantke,« je začel gospod ravnatelj.»Danes bi vam na tem mestu rad rekel predvsem to, da smo ponosni na vas, da smo ponosni na vse, kar ste uspeli v teh štirih letih – ne samo zaradi mature, ker vas je tu kar nekaj takšnih, ki ste bili zelo aktivni tudi drugod. Ponosni smo na vse to, kar ste uspeli v teh štirih letih nabrati, in tisto, kar se včasih sliši ob takih priložnostih, je: ostanite taki, kot ste, jaz pa ne bi rekel ostanite taki, kot ste, ker v tem ni napredka. Poskušajte biti še boljši, poskušajte biti boljši tako na svojih študijskih in strokovnih področjih ali kamorkoli vas bo že pot odnesla in poskušajte biti drugačni in boljši kot ljudje.« Gospod ravnatelj jim je položil na srce, da ko se odločajo za poklic, se odločajo tudi za svoje življenje: »Poskušajte v njem ohraniti vrednote, kot smo vam jih poskušali dopovedati na tej šoli, naj vam ne bo prva stvar v življenju denar, zaupajte vase in v druge, bodite jim zvesti in ne pozabite, da ste v službi drugih ljudi, ne samo samega sebe in svojih interesov. To je treba v Sloveniji vedno znova povedati, ker se zdi, da ta država vedno bolj deluje samo še na ta način, kaj je komu osebno v prid.« Gospod ravnatelj je poudaril, da smo mi družba, skupnost, smo država in moramo misliti tudi drug na drugega in na svojo in našo skupno prihodnost: »Vi ste prihodnost, in to lepa, in jaz verjamem v vas in zaupam v vas, da boste v življenju še marsikaj lepega naredili.« Gospod ravnatelj je maturante povabil, da se vrnejo v svojo šolo ob kateri izmed mnogih priložnosti, denimo na maturantski ples ali pa na Top Classic, in zaključil: »Ostanite naši, bodite ponosni na tole našo 210-letno gimnazijo, pa nase seveda in na vse, kar ste do sedaj napravili, in trudite se še naprej, poskušajte biti še boljši, poskušajte narediti nekaj, kar bo preseglo tudi tisto, kar ste storili do sedaj.«
Širjenje obzorja se najlažje doseže z izobrazbo in potovanjem. Gimnazija Lovassy László iz Veszpréma na Madžarskem z našo gimnazijo sodeluje letos že četrtič in uspešno dosega oboje – učenje o kulturnih in nacionalnih razlikah in podobnostih obeh gimnazij ter izkušnjo potovanja in spoznavanja novega okolja iz prve roke. Ideja o izmenjavi se je porodila že pred leti, ko se je župan gospod Bojan Šrot pogovarjal s slovensko veleposlanico na Madžarskem, ki je izrazila željo, da se kakšna slovenska gimnazija poveže z madžarsko. Gospod Šrot se je spomnil na I. gimnazijo v Celju. Veleposlanica je poklicala ravnatelja dr. Antona Šepetavca, ki je bil za sodelovanje. Trajalo je še kakšni dve leti, da sta se gimnaziji povezali in se aprila 2016 prvič srečali.
Prvo leto se je na Madžarsko odpravila manjša vokalna zasedba naše gimnazije, drugo leto pa so madžarski prijatelji uslugo vrnili z obiskom glasbeno-plesne skupine. Dijaki tretjega in četrtega letnika se tako gotovo še spomnijo uprizoritve madžarske folklore, v kateri smo se na koncu preizkusili skoraj vsi prisotni na ploščadi pred šolo. Tretje leto pa se je že začel projekt, del katerega je bil tudi letošnji obisk. Organizatorji na obeh gimnazijah (prof. HolubnéSzitaZsuzsanna kot madžarska in mag.Alenka Blake kot slovenska koordinatorica projekta) so se namreč odločili, da bo dijake poleg ustvarjanja prijateljstev družilo še aktivno raziskovanje mesta gostiteljev.
Letos se je za kandidata za predsednika Dijaške skupnosti prijavil le en kandidat – Timotej Klinc. Kaj vse obljublja dijakom? Bo Dijaška skupnost pod njegovim mandatom tudi tako dejavna kot v prejšnjem?
Timotej, večina dijakov te sicer pozna, pa vseeno: predstavi se nam v nekaj stavkih.
Sem Timotej Klinc, med dijaki poznan kot nekdo, ki je vedno rad v središču pozornosti, glasen, vedno nasmejan in direkten. Strinjal se bom s tem površnim opisom sebe in dodal, da obožujem jugo rock in rap glasbo, ameriški nogomet, mesto Dunaj in čevlje. Moj največji strah pa je plešavost. Včasih sem igral rokomet.
Letos si edini kandidat za predsednika Dijaške skupnosti. Zakaj meniš, da nimaš protikandidata?
Ne vem, sem bil pa prav slabe volje, ko sem izvedel, da bom letos sam svoj nasprotnik, ker sem se zelo veselil soočenja in ljudi, ki si to šolo predstavljajo drugače. Morda je razlog tudi ta, da je res ogromno dijakov že bilo vnaprej prepričanih v mojo zmago na teh volitvah, ampak to vseeno ne upraviči dejstva, da se ni nihče drug opogumil in dijakom predstavil svoje ideje.
Leon Rojk Štupar, dijak 3. č-razreda, je uspešen na mnogih področjih. Največ nagrad in priznanj je dosegel na področju biologije: tri leta zapored je osvojil zlato priznanje na državnem tekmovanju iz biologije in osvojil srebrno priznanje v ekokvizu. Zanimajo ga tudi družboslovna in umetniška področja – leta 2016 je prejel nagrado za haiku v slovenščini, dvakrat je sodeloval pri izdelavi plakata ob prazniku Mestne občine Celje, pomagal soustvarjati sceno naše velike prireditve Top Classic in še kaj. Aktiven je tudi pri dejavnostih izven šole. Z dušo in telesom je tabornik. Rad bere, kolesari in ureja vrt. Večkrat smo ga lahko videli na različnih šolskih prireditvah. On je tudi tisti, ki je naši jedilnici z imenom Zlata žlica priskrbel “pravo zlato žlico”.
V četrtek, 5. aprila, so Kajuhovi klasiki v polni dvorani Gimnazijke navdušili s še eno uprizoritvijo klasične igre. Tokrat so se lotili Sofoklejeve tragedije Antigona.
Kajuhovi klasiki na naši gimnaziji delujejo od leta 2014. V uprizoritvah iger sodelujejo dijaki vseh štirih letnikov klasičnega oddelka pod mentorstvom profesorice Ivane Šikonija.
Za delovanje spletne strani uporabljamo spletne piškotke. Ti žal niso užitni, so pa za nas vseeno zelo pomembni. V kolikor ne želite, da se namestijo na vaš računalnik, jih lahko zavrnete tukaj.RazumemVarstvo osebnih podatkov
je potekala 48. podelitev Krkinih nagrad za srednješolske raziskovalne naloge, kjer sta bili za svoje delo nagrajeni dve naši dijakinji – Zala Božanić in Jana Ušen; posebna čast pa je pripadla tudi profesorici, mag. Mojci Alif, ki ji je Krka podelila plaketo za dolgoletno in uspešno mentorstvo dijakom pri raziskovalnih delih. S profesorico kemije, ki je zadnjih 11 let tudi pomočnica ravnatelja, sem ob tej priložnosti spregovorila o njenem delu in nasploh o raziskovanju, ki je z leti postalo pomemben pokazatelj kvalitetnega in prizadevnega sodelovanja med profesorji in dijaki I. gimnazije v Celju.
