Prejšnji teden je v Slovenijo prispelo kar 123 danskih dijakov, 11 profesorjev in ravnatelj. Ostali bodo 10 dni, v tem času pa bodo obiskali različne slovenske kraje. Kot svojo prvo postojanko so izbrali knežje mesto in prav našo gimnazijo, ki so jo obiskali v četrtek, 7. marca.
Začetek druženja se je začel v Gimnazijki, kjer sta jih sprejela ravnatelj dr. Anton Šepetavc in podžupan celjske mestne občine Samo Seničar. Dijakinje so jim predstavile informacije in zanimivosti o Sloveniji ter naši šoli. Sledil je ogled šole v skupinah, v Dvorani Kajuh pa so jim naši plezalci, plesalke, odbojkarji, nogometaši, gimnastičarji in judoisti prikazali športni utrip šole. Z gosti smo se podružili tudi na malici, s pridihom jazz glasbe pa je skupina Ropotuljice pričarala prijetno vzdušje.
Vsaka stvar ima svoj začetek, zato sem o dogodku najprej opravila intervju z gospodom ravnateljem Antonom Šepetavcem, ki je projekt vodil.
Zakaj so nas Danci obiskali? Je to potekalo v okviru kakšnega projekta?
Pred nekaj meseci me je poklical Marko Skerget, ki je že več let organizator sodelovanja med Dansko in Slovenijo. Doslej so bili že v Mariboru, potovali pa so tudi po drugih slovenskih krajih. Spomnil sem se, da bi lahko prišli tudi v Celje. Tako se je začelo najino dogovarjanje, da nas obiščejo. Prišlo je 123 dijakov in 11 profesorjev na čelu z ravnateljem. Na Danskem je to športni kampus v majhni vasi, od koder prihajajo odlični danski športniki, rokometaši, nogometaši in drugi. Obeta se tudi dolgoročno sodelovanje. Tudi mi bomo kdaj šli na Dansko.
Se v prihodnosti obeta še kakšen podoben projekt?
Seveda, smo že dogovorjeni za sodelovanje v prihodnjih letih. Sam se zanimam, kako potekajo takšni dogodki na Prvi gimnaziji Maribor, saj z Danci sodelujejo že več let.
Danci prihajajo iz mesta Oure in so dijaki Oure International College of Sport & Performing Arts. Da bi jih lahko bolje spoznali, sem opravila intervju z njihovima dijakoma Claro in Bertilom, profesorjem Sorenom in potovalnim agentom Thomasom Smidt-Kjaerbyom, ki jih je spremljal.
Kako se šola imenuje in kje se nahaja?
Thomas Smidt-Kjaerby: Nahaja se v mestu Oure in se tako tudi imenuje. Je mednarodni internat, kjer je okoli 1000 dijakov, vendar ga večinoma obiskujejo Danci. Dijaki živijo v tamkajšnjem kampusu in tam ostanejo eno leto.
Ali mi lahko poveste nekaj o vašem šolskem sistemu?
Soren: Dijaki šolo obiskujejo le eno leto, nato pa grejo na triletno gimnazijo.
Bertil: Moramo se zbujati in iti na zajtrk. Če tja ne pridemo pravočasno, lahko dobimo nekakšen pripor.
Clara: Jaz imam samo tri predmete, nato pa imam športne ure.
Zakaj ste prišli ravno v Slovenijo?
Thomas Smidt-Kjaerby: Slovenija je država, kjer so vse možnosti odprte. Dežela in ljudje so res prijetni. Lepo ste nas sprejeli in dali nam boste “cultural exchange” (kulturno izmenjavo), ki je ne bomo mogli dobiti nikjer drugje. Danska je malo večja kot Slovenija, a je še vedno majhna država. Podobno razmišljamo in smo na približno istem nivoju. Danski rokometaši so prišli v Celje, plesalke so odšle v Maribor, glasbeniki in igralci pa v Ljubljano. Nameravamo si ogledati vse znamenitosti, ki so nam jih vaši dijaki predstavili v predstavitvi.
Soren: Prišli smo zaradi sodelovanja. V Slovenijo smo prišli z rokometaši in zato je Celje primerno mesto, saj imate odlično rokometno ekipo.
Bertil: Menim, da se Slovenija malo razlikuje od Danske. Bil sem na Madžarskem in zdi se mi, da sta državi precej podobni, predvsem zaradi zgodovinskih zgradb in stare kulture.
Clara: Tu je lepo, všeč so mi gore.
Kakšen je bil vaš prvi vtis o Sloveniji?
Thomas Smidt-Kjaerby: Ljudje so zelo prijazni, prijateljski in odprti. Kamorkoli odpotujemo, spoznamo prijazne ljudi. Razlog, zaradi katerega se vračamo v Slovenijo, pa je, da ste nam pokazali veselje, da smo tu, da vam nismo v breme. Slovenija je sicer majhna, a zelo lepa država. Ima veliko različnih podnebij, mest in jezer.
Soren: Obiskal sem jo že poleti. Menim, da je zelo lepa. Obiskal sem primorska mesta in Ljubljano. Z dijaki si bomo ogledali Postojno, Ljubljano in velenjski rudnik.
Kaj si mislite o jeziku? Se vam zdi težek?
Thomas Smidt-Kjaerby: Ne razumem niti besede, precej težek je.
Soren: Tudi na Danskem imamo veliko narečij, kot jih imate tukaj, zato je jezik težko razumeti.
Bertil: Ne, ne razumem ničesar.
Ali mi lahko poveste kaj o vaši športni ekipi?
Thomas Smidt-Kjaerby: Veliko naših dijakov, ki so rokometaši, igra za lokalno skupino GOG. Pomemben šport na Danskem je tudi nogomet.
Soren: Imamo 5 moških in 4 ženske rokometne ekipe.
Danska in celjska rokometna ekipa sta se pomerili tudi v rokometu. Odigrali so nekaj prijateljskih iger, kasneje pa tudi članske.
Obisk Dancev je bila vsekakor prijetna izkušnja, tako za Dance kot za Slovence, saj smo se kljub kulturnim razlikam naučili veliko novega, pridobili nepozabno izkušnjo in spletli nova prijateljstva. Obiskovalci so svoje zadovoljstvo izrazili z besedami “Vi er glade for at være i Slovenien”, kar pomeni “Veseli smo, da smo v Sloveniji”, vsem drugim dijakom pa pošiljajo pozdrave: “Venlige hilsner fra Danmark og Oure” – “Pozdravi z Danske in Oura”.
Tekst: Tea Belak
Foto: Tea Belak in Zarja Ozvatič
