Intervju s francosko dijakinjo na izmenjavi
Bonjour!
Francoska kultura je očarljiv preplet elegance in savoir-faira, v oktobru pa je naša šola gostila francosko dijakinjo na izmenjavi (v okviru projekta Erasmus +), Charlotte Guérin. V članku boste spoznali njene edinstvene izkušnje, kulturne pretrese in nepozabne trenutke v času njenega bivanja v naši državi.
Med katerimi državami si izbirala v okviru projekta in zakaj si se odločila ravno za Slovenijo? Kaj te je pritegnilo, da si izbrala našo šolo?
Izbirala sem med Švedsko in Norveško, ker pa je mamina sodelavka Slovenka in je obiskovala to šolo, sem si rekla, zakaj ne bi šla v Slovenijo. Ni mi žal, da sem se odločila za Slovenijo namesto za Švedsko ali Norveško, ker mi je ta država zelo všeč, saj je tukaj vse zelo mirno.
Kakšni so bili tvoji prvi občutki, ko si prispela?
Opazila sem, da so ljudje zelo prijazni in vedno poskušajo govoriti angleško z mano, tudi neznanci. Družine, ki so me gostile in na splošno vsi so zelo prijazni. Slovenija je v primerjavi s Francijo zelo varna, poleg tega pa je zelo majhna. Imam občutek, da bi jo lahko prepotovala v štirih urah.
Katere so glavne razlike med šolanjem v Sloveniji in Franciji? Se ti kateri šolski sistem zdi zahtevnejši kot drugi?
Glavna razlika je v urniku. V Sloveniji se pouk začne ob 7.10, domov pa greš okoli 14. ure. V Franciji se pouk začne ob 8. uri in konča šele ob 18. uri, tako da nekateri pridejo domov okoli 19.30, zato je težko karkoli narediti ali se ukvarjati s kakšnim športom. V prvem tednu mojega bivanja tukaj se mi je bilo precej težko prilagoditi slovenskemu urniku, saj sem morala vstajati ob 4.30 ali 5.00, zdaj pa mi to ni več problem in sem se navadila. Spomnim se svojega prvega tedna tukaj, ko sva z gostiteljico končali s poukom ob 13. uri in sva imeli čas za izlet po Sloveniji. Šli sva celo v Izolo, ki je precej daleč. Zame je bilo to nenavadno, saj sem lahko vse naredila v istem dnevu.
Menim, da je francoski šolski sistem nekoliko zahtevnejši od slovenskega ravno zaradi urnika in dolžine šolskih ur. Naše ure trajajo 60 minut. Pri francoščini pa imamo to posebnost, da moramo napisati esej, ki je dolg vsaj šest strani.
Kaj meniš o pouku francoščine na naši šoli? Ali so dijaki vešči v uporabi jezika? Ali imaš glede učenja kakšen nasvet, priporočilo?
Nekateri dijaki, zlasti tisti, ki se učijo francoščino že od osnovne šole, so zelo dobri v uporabi, nekateri pa morajo še malo vaditi, vendar razumem zakaj, saj se je francoščino res zahtevno naučiti. Tistim, ki se učijo francoščino, svetujem, naj preberejo katerokoli francosko knjigo ali si ogledajo kakšen francoski film/serijo in prevedejo neznane besede.
Tvoj prvi tuji jezik je angleščina. Ali meniš, da je pouk angleščine pri nas zahtevnejši kot v Franciji?
Opazila sem, da tukaj dijaki veliko komunicirajo s profesorjem. V Franciji tega ni, saj komunikacija poteka med sošolci, med profesorjevo razlago pa si dijaki delamo zapiske. Sicer pa velikih razlik ni.
Ali že znaš kakšno slovensko besedo?
Znam osnove, kot so: kako reči hvala, dober dan, dober tek, moja telefonska številka je …, ne razumem, počasi, prosim.
Kakšno je tvoje mnenje o slovenski hrani? Si že preizkusila kakšno tradicionalno jed?
Po moje se ne razlikuje zelo od francoske, ampak je zelo dobra. Poskusila sem že blejsko kremšnito, govejo juho in potico. Govejo juho bi lahko jedla vsako nedeljo, obožujem jo, saj je zelo okusna. V Franciji takšne juhe nimamo. Poskusila sem tudi bageto, ki je v Sloveniji zelo dobra, vendar je francoska boljša. Poskusila sem tudi rogljičke, ki so imeli notri čokolado, kar se mi je zdelo zelo čudno, saj so bili kot “pain au chocolat”, vendar ne čisto enaki. Pri nas ne jemo rogljičkov niti z marmelado. Obstaja stereotip, da vsak dan za zajtrk jemo pekovske izdelke, kar ni res.
Kaj iz Slovenije boš najbolj pogrešala, ko se vrneš domov? Kateri dogodek se ti je najbolj vtisnil v spomin? Si morda obiskala kakšno znamenitost ali znan kraj?
Najbolj bom pogrešala prijaznost ljudi in občutek varnosti. Tukaj se na sprehod lahko odpravite varno, saj veste, da vas nihče ne bo oropal, napadel ali zasledoval. V Franciji ni tako varno, včasih niti v šolah, saj smo že imeli primere, ko so dijaki napadli učitelje, leta 2015 pa smo imeli množično streljanje.
Najbolj si bom zapomnila izlet v Ljubljano. Šla sem s četrtim dekletom, ki me je gostila (bivala sem pri štirih družinah), bilo je zelo lepo, všeč mi je tam.
Znani kraji, ki sem jih obiskala, so še Ljubljana, Bled, Postojnska jama in nekaj gradov.
Katera slovenska beseda, poved ali kakšno življenjsko vodilo ti bo najbolj ostala v spominu?
Za vedno si bom zapomnila besedno zvezo dober tek, saj je zelo preprosta in jo zlahka izgovoriš med odmorom za kosilo.
Kot si že omenila, si pri nas bivala pri štirih družinah. Kako si se ob tem počutila? Ali je bilo seljenje naporno?
Po moje je menjavanje družin odlična ideja. Spoznaš lahko nove ljudi in vsaka družina je drugačna. Zame je to bila odlična izkušnja. Premestitve niso bile tako težke. Prvi dan se mi je zdelo nekoliko težko zaradi nove družine, ki je nisem poznala, vendar so bili zelo gostoljubni.
Kako praznujete padec Bastilije v Franciji?
Praznujemo jo, kot Američani praznujejo 4. julij. Revolucija je za Francoze zelo pomembna, zato je to dan nacionalnega praznovanja. Na ta dan gredo vsi francoski vojaki in predsednik na glavno ulico v Parizu.
Tea Belak in Nives Polonca Budja
Foto: osebni arhiv
