Dan brez telefona: si to v teh časih sploh lahko predstavljamo? S tem namenom je Dijaška skupnost dijake postavila pred prav poseben izziv in v petek, 15. 12., organizirala dan brez telefona. Glavni namen je bil, da bi se – namesto gledanja v zaslon – dijaki družili, pogovarjali in se igrali družabne igre.
21. stoletje – stoletje, ki nam je prineslo mnogo novih tehničnih naprav in s tem tudi nove vrste zasvojenosti, ki lahko imajo hude posledice, vendar jih uporabniki ne razumejo kot odvisnost. Najstniki čutijo potrebo po tem, da so ves čas povezani s spletom in da neprestano komunicirajo s svojimi prijatelji preko različnih socialnih omrežij. To privede do stresa, neprespanih noči, celo izostajanja iz šole. Počasi zamenjujemo realni svet z virtualnim in tega se moramo čim prej zavedati, opozarjajo strokovnjaki.
Ko hodim po hodnikih, večina mojih vrstnikov gleda v telefone, redki se pogovarjajo in
opazujejo dogajanje okoli sebe. Žalostno je, da se izgubljamo v virtualnem svetu, zato so takšni dnevi brez telefona zelo priporočljivi. Naš razred se je tega pravila strogo držal in telefone smo pustili pri razredničarki. Veseli nas, da nismo bili edini razred, ki se je za to odločil. Tako smo lahko odmore izkoristili za pogovore, igranje družabnih iger in pristno druženje brez motečih piskov in zvonjenj. Tudi ko sem se sprehajala po hodnikih, sem opazila, da smo se več pogovarjali in živeli v trenutku. Nad tem sem bila zelo presenečena.
Dijaki so bili pozitivno presenečeni, da so zdržali brez telefona. Pozitivno pa je dan ocenil tudi Tim Krhlanko, predsednik Dijaške skupnosti, ki smo ga povprašali za mnenje.
“Dnevi brez telefona so ena izmed posebnosti naše gimnazije. Pametni telefoni se mi ne zdijo pretiran problem, saj nam omogočajo enormen dostop do podatkov. Mislim, da sta internet in mobilni telefon dokaj cenovno ugoden dostop do skoraj neskončnega vira informacij in znanja. Je pa res, da se ti večinoma uporabljajo za tratenje časa in prebiranje nepotrebnih informacij. Socialna omrežja načeloma dobro tehnologijo spreminjajo v nam vsem škodljiv material. Sovražno nastrojene javne diskusije pa bi morale na novo opredeliti problem ter ga ne posploševati na internet, temveč na vsebine, ki jih premore.”
Koliko pa so se dijaki držali pravil? So zdržali?
“Nisem bil ves dan pri pouku in tudi nisem hodil naokoli in “patruljiral” po razredih, če se držijo pravil. Kolikor sem slišal od drugih kajuhovcev (in jaz jim verjamem), so se predpisanega lepo držali in je bila to vsem zanimiva izkušnja. Seveda se niso držali vsi. Gre pa zagotovo to v njihovo škodo, saj bi lahko vsaj preizkusili svojo odvisnost in na novo preverili nujnost (in nepotrebnost) modernih pripomočkov.”
Pa poglejmo, kaj so nam povedali še drugi kajuhovci:
“Dan brez telefonov mi je bil všeč, saj smo se tako med odmori več pogovarjali in družili 
ter med poukom bolj sodelovali. Bilo pa bi super, če bi vsi razredniki svojim dijakom pobrali telefone zjutraj in jim jih vrnili ob koncu pouka, tako kot je to storila naša razredničarka. Tako bi potem to res bil pravi dan brez telefonov.” Niko Peček, 2. f
“Glavni cilj tega dneva je bilo druženje, saj menim, da vsi preveč časa preživimo na telefonu. Ta dan bi morali večkrat ponoviti, saj smo se prav vsi potrudili, da bi manj časa posvetili telefonu in več časa namenili sošolcem in prijateljem. Rezultat je bil v našem razredu zelo pozitiven, ker smo se pogovarjali in se družili, tako kot smo se včasih, ko še nismo imeli telefonov.” Emma Roter, 1. d
“Zaradi dneva brez telefonov smo se s sošolci bolj zbližali. Menim, da bi morali imeti dan brez telefona pogosteje, saj se tako lahko spoznamo med seboj.” Ana Sečki, 2. e
“Dan brez telefona mi je bil zelo všeč, saj smo se veliko več družili, smejali in spoznali, da se imamo lahko super tudi brez mobilnih telefonov. Mislim, da bi takšen dan moral biti več kot enkrat na leto.” Maja Krajnčič, 1. e
“Menim, da je to ena izmed boljših idej našega novega starega predsednika, ki jo tokrat
prakticira že drugo leto. Mislim, da se je tudi med nami, dijaki, dobro prijela. Odmori so tako minili ob več pogovorih in brez gledanja v ekran. Mislim, da je marsikdo ugotovil, da se da brez telefona čisto lepo preživeti dan in s tem smo tudi spodbujali komunikacijo in družabnost. Konec koncev še vedno oboje potrebujemo za svoj razvoj.” Adam Wahibi, 3. b
Če zaključimo z mislijo našega predsednika Tima Krhlanka: “Dan brez telefonov je izziv in teh se kajuhovci radi lotevamo. Smo prvi s takšnimi samopreizkušnjami in verjamem, da se nam bo v prihodnje priključilo še več šol ter dijakov.”
Ona Kotnik
Foto: Jakob Lekše
