V Sloveniji imamo kar nekaj letalskih društev. Med njimi je tudi Aeroklub Celje, ki se nam je pre
dstavil v sredo, 9. novembra. Precej naših dijakov je namreč njihovih članov. Jadralno letenje je, presenetljivo, ena najbolj varnih letalskih dejavnosti. Seveda pa tako kot vsi športi zahteva zbranost, veliko odgovornosti in izbiro pravih odločitev od trenutka, ko sedemo v letalo.
Jadralno letalstvo je šport v sožitju z naravo, ki ponuja neomejeno svobodo in izziv. Gre za letenje brez motornega pogona. In če letal v zraku ne drži motorni pogon, kako ostanejo na nebu?
Odgovor se skriva v izrazih: izkoriščanje termike, vzgornikov in valov. Z besedami mojega očeta, jadralnega padalca (klub Sky Velenje): “Termika ali vzgornik je dviganje toplega zraka. Če hočemo izkoristiti termično dviganje, morajo jadralni letalci priti v območje dvigajočega se zraka, ki ga imenujejo termični steber.” Da zaznajo, kdaj so v tem območju, imajo aparaturo, ki se imenuje variometer, ki začne piskati, ko zazna dviganje, nato pa tudi, ko se spušča. Ko so v termičnem stebru, začnejo krožiti in se s pomočjo dvigajočega toplega zraka dvigajo do višine, kjer se začne ta zrak ohlajati. To je do belih ovčk, torej do kumulusov. Tako lahko ostanejo v zraku več ur in prejadrajo več 100 km,” dodaja.
Pred prvim poletom mora vsak kandidat dokazati, da je “iz pravega testa”. Za začetek 
mora obiskati kar nekaj teoretičnih predavanj, ki ga pripravijo na nadaljnji preizkus znanja. “Gre za sklop 12 predavanj, kjer se spoznaš z jadralnim letalom: kaj to sploh je, zgradba ipd.; z meteorologijo, navigacijo, matičnim letališčem, pravili in postopki,” je razložila Eva Dolar, članica Aerokluba Celje in dijakinja naše šole. Po opravljenem preizkusu pa nisi takoj pravi pilot, pridobiti moraš še izkušnje. “Po navadi pilotu pomagaš pripraviti letalo; slečeš prevleke, prižgeš akumulatorje, skratka narediš vse, kar te pilot prosi.” Na štartu pilota z varnostnimi pasovi pripneš v letalo; ko je na vrsti za štart, ga “poštartaš”, kakor se izrazijo letalci. Kaj pa to pomeni za nas, laike? “Jadralno letalo pripneš na motorno letalo in tečeš ob krilu (nekaj 10 metrov) tako dolgo, da ga lahko pilot normalno upravlja.” V tem delu učenja oziroma priprave za jadralnega pilota se pravzaprav seznanjaš s panogo. Čisto na koncu moraš opraviti še zdravniški pregled, ki je zelo podoben tistemu za avtomobilski izpit. Zdravnik, ki je pooblaščen za tovrstne preglede, preveri telesne funkcije: motorične sposobnosti, kri, vid, sluh, EKG … Če je vse v redu, odda zadnjo odobritev.
Tako kot pri drugih športih se tudi pri jadralnem letenju tekmuje, in sicer v različnih kategorijah, da je pravično za vse. Bistvo tekmovanja je, kdo hitreje preteče določeno nalogo, ki jo vodje tekmovanj zadajo tekmovalcem. Ponavadi pa tekmovanja potekajo od 8 do 14 dni.
Čedalje več mladih se zanima za ta avanturistični šport. Čeprav lahko jadralno letenje precej pospeši adrenalin, gre za povsem varen šport, ki je zasvojil marsikoga, tudi veliko naših dijakov. Mark Travner, denimo, je del ekipe svetovno znanega pilota Petra Podlunška.
Morda bo to nekoč tudi Eva: “Že od malega so me zanimali malce bolj avanturistični športi. Moj oče se ukvarja z letalstvom in me je prepričal, naj se še sama preizkusim v tem.”
Za konec naj kot zanimivost povemo, da se je takoj po II. svetovni vojni na I. gimnaziji oblikoval modelarski krožek. Njegovi člani so tvorili jedro Aerokluba Celje, katerega začetki segajo v leto 1928.
Kaja Kovše
Foto: Eva Dolar
