Ob 7.45 smo se zbrali na vnaprej določenem mestu, kjer smo vstopili na avtobus. Današnji dan je bil namenjen ogledu glavnega mesta, Budimpešte. Na avtobusu se nam je pridružila vodnica, ki nam je še pred prihodom v angleščini povedala, da je Budimpešta sestavljena iz 23 okrožij oziroma občin ter da se razteza ob obeh bregovih Donave.
Naša prva postaja je bila čudovita razgledna točka na vrhu hriba, imenovana tudi Citadela. Od tam se je odpiral krasen pogled na celotno Budimpešto in na reko Donavo, ki je mejnik med Budimom in Pešto, dvema deloma mesta, ki so ju kasneje združili v eno. Med vožnjo do naslednje točke smo izvedeli nekaj o madžarskih kraljih in zgodovini mesta.
Ustavili smo se pri vhodu izjemne utrdbe, imenovane ribiška trdnjava. Povzpeli smo se 
po mogočnih stopnicah do osrednjega prostora, ki se razteza med mnogimi stopnicami, stolpiči in Matijevo cerkvijo, v kateri so v preteklosti kronali tudi madžarske kralje. Tam smo imeli malo prostega časa, da smo se razgledali in seveda naredili veliko fotografij, saj je bila utrdba, obložena z belim kamenjem, resnično čudovita. Med panoramsko vožnjo po mestu smo izvedeli, da čez Donavo v
Budimpešti vodi sedem mogočnih mostov, najbolj znan pa je Szenchenyijev verižni most, dolg skoraj 400 metrov. Izvedeli smo tudi, da stavbe tukaj niso višje od 96 metrov, saj sta takšne višine tudi bazilika svetega Štefana in parlament in ta višina predstavlja nacionalni simbol, ki ne sme biti presežen. Prečkali smo reko in izstopili na ploščadi pred parlamentom. Ker gre za visoko varovan objekt, smo morali pred vstopom na pregled, zelo podoben tistim na letališčih. Vsak je dobil svoj kompet slušalk, da smo lažje sledili vodnici, ki nas je popeljala po parlamentu. Najprej smo se po zlatem stopnišču sprehodili do najvišjega nadstropja, kjer nas je pričakala čudovita osrednja dvorana. Nato smo vstopili v del, kjer so pod budnim očesom vojakov, ki se jim ni dovoljeno premikati, varovani madžarski kronski dragulji: krona, žezlo in krogla. Zaradi varnosti fotografiranje ni bilo dovoljeno, a celoten prostor z zelo visokim stropom je bil resnično čudovit. Ogledali smo si tudi parlament, kjer potekajo seje parlamenta in izvedeli, kateri stolčki so namenjeni komu. Skozi muzej in trgovino s spominki smo se sprehodili do izhoda.
Sledil je prosti čas do odhoda avtobusa, ki smo ga preživeli na različne načine. Nekateri 
smo smo se s tramvajem odpravili do lokalne tržnice, kjer smo poskusili tradicionalno madžarsko jed, langoš. to je ocvrto kvašeno testo, tradicionalno obloženo s kislo smetano in sirom, možne pa so tudi drugi nadevi, nekateri celo čokoladni ali sadni. Čeprav je zelo okusno, je težko pojesti celotno jed sam, saj je zelo nasitna. Drugi so se peš sprehodili do zbirne točke in spotoma še kaj malega prigriznili.
Sledila je vožnja do Veszprema. Čeprav smo tu manj kot tri dni, smo se kot skupina in tudi kot pari odlično povezali ter že začeli delati načrte, kako se bomo obiskali med počitnicami in kako bo naslednje leto izmenjava potekala v Celju. Sledilo je veliko petja in plesa in vsi smo bili žalostni, da se je vožnja tako kmalu končala. Odločili smo se, da se po večerji zopet srečamo v centru mesta. Tako smo v družbi novih prijateljev zaključili zadnji večer izmenjave na Madžarskem.
