Intervju s profesorico Andrejko Lorenčak
Marca na svoj račun v Celju pridejo ljubitelji francoščine in frankofonske kulture. Letos se pripravlja že 20. Frankofonski dan, ki bo 22. marca, nekaj dni prej, 13. marca, pa bomo ob 100-letnici poučevanja francoščine na naši šoli organizirali Francoski večer. Kdo bi torej bil ob tem francosko obarvanem mesecu primernejši sogovornik kot profesorica francoščine Andrejka Lorenčak, ki kot mentorica in koordinatorica sodeluje pri obeh dnevih? Profesorico Lorenčak dijaki poznamo kot dobrovoljno, vedno nasmejano, sproščeno učiteljico, ki obožuje francoščino in se to vidi tudi pri njenem pristopu k poučevanju. Zadnja leta ji ob petkih v razredu dela družbo tudi lektorica za francoščino Mary Ellen Ramasimanana Virtič.
Ste profesorica francoščine in nemščine. Zadnja leta poučujete več francoščine. Zakaj ste se odločili za študij teh dveh jezikov?
Jeziki so me že od nekdaj navduševali in učenje jezikov mi je predstavljalo izziv. Ko sem se odločala za študij, me je vodila predvsem ljubezen do obeh jezikov in želja po potovanjih, odkrivanju različnih kultur. Kot absolventka sem začela poučevati. Pot me je pripeljala nazaj na našo gimnazijo in vesela sem, da sem tukaj, kjer ste dijaki res izjemni in lahko vsako leto izpeljemo veliko projektov, kjer pokažete svoje talente.
Kdaj ste se z jezikoma prvič srečali?
Z nemščino sem se srečala ob obiskih strica, ki je delal v Nemčiji. Nemščina je postala moj prvi tuji jezik v osnovni šoli. S francoščino pa sem se srečala v srednji šoli. Bila je moj drugi tuji jezik in me je takoj prevzela.
Francoščine se nekateri dijaki bojijo, ker naj bi bila zelo težka. Je strah upravičen?
Francoščina je večini dijakov tuja. Angleščina je prisotna vsepovsod, tudi nemščino pogosto slišimo, imamo veliko nemških televizijskih programov. Kar nekaj dijakov se je nemščino učilo tudi že kot izbirni predmet v osnovni šoli. S francoščino pa se srečamo bolj redko, francoskih programov, filmov in oddaj je zelo malo in ker je stika s tem jezikom veliko manj, se komu zdi, da je jezik težji. Vendar ni nič težji kot drugi jeziki. Strah je odveč, tudi pouk naravnamo tako, da je čim bolj dinamičen, veliko je dela v skupinah in z raznimi dejavnostmi, ki dijakom omogočajo, da napredujejo.
Zakaj je znanje francoščine koristno?
V svetu je 274 milijonov govorcev francoščine, je peti najpogostejši jezik na svetu, v poslovnem svetu je na tretjem, po rabi na internetu na četrtem mestu. Francoščina ostaja jezik diplomacije in odpira vrata pomembnih evropskih inštitucij. Tudi francoska kultura ostaja za Slovenijo pomembna. Marsikatero francosko podjetje igra v Sloveniji vidno vlogo, najpomembnejšo seveda Revoz. Večkrat slišim podjetnike, ki iščejo inženirje z znanjem francoščine in imajo ob tem občutek, da iščejo šivanko v senu. Dijakom zato vedno rečem, da bo morda ravno znanje francoščine v nekem trenutku odločilno.
Francijo ste obiskali že večkrat. Kakšni so Francozi v primerjavi z nami? Ali se slovenska kultura zelo razlikuje od francoske?
Francozi veljajo za odprte, prisrčne ljudi, ki radi glasno diskutirajo. Za Slovence pravijo, da se v prvih trenutkih srečanja manjkrat nasmejemo, ko pa nas spoznajo, odkrijejo, da smo prav simpatični.
Ob pozdravu med prijatelji v Franciji ne gre brez poljubov na lice, največkrat dveh, česar v Sloveniji nismo navajeni. Pri prehranjevanju se Slovenci manj ravnamo po uri, Francozi jedo okrog sedme ure zjutraj, opoldne in okrog sedme ure zvečer in se čudijo, da v Sloveniji lahko jemo ob 11h ali štirih popoldne. V Franciji se zelo dobro jé in kar mi je pri Francozih še posebej všeč, je, da si za hrano vzamejo čas, na kar v Sloveniji prevečkrat pozabimo.
Tudi v šolskem življenju je veliko razlik, francoski dijaki si ne predstavljajo pouka ob sedmih zjutraj, zato pa so v šoli do pete ure popoldne. V Franciji je tudi šolska ura daljša, traja 55 minut in ne 45 kot pri nas.
Francozi velikokrat opazijo, da mladi v Slovenijo pogosto premalo poznajo svoje korenine in tradicijo in so premalo ponosni na to, da so Slovenci. Preveč se oziramo na to, kaj o nas menijo drugi. Francozi so ponosni in tudi mi bi morali biti.
Marca se nam obetata dve frankofonski prireditvi: Francoski večer v organizaciji naše šole in Frankofonski dan, ki letos praznuje 20-letnico obstoja in na katerem naša šola pri organizaciji sodeluje z Zavodom RS za šolstvo. Kaj lahko pričakujemo na obeh dogodkih?
Na Francoskem večeru, ki bo 13. marca v mali dvorani Celjskega doma, bodo dijaki predstavili velike uspešnice francoske glasbe, od Édith Piaf do Zaz. S to prireditvijo bomo nadaljevali tradicijo glasbeno-plesnih večerov, ki sta jih pripravljala znana profesorja francoščine Carmen in Slavko Deržek, ki sta bila tudi moja profesorja in mentorja ter sta mi dala bogato popotnico za kulturno ustvarjanje.
Večino pesmi za letošnji francoski večer so izbrali dijaki sami. Slišali bomo znane šansone in popevke, ki jih bodo prepevali naši odlični solisti: Maša Krajnc, Saša Jovanović, Špela Jezovšek, Eva Šorn, Amadea Begović, Pina Grabar in Tilen Teržan. Spremljali jih bodo nepogrešljivi glasbeniki: Meta Kočevar, Neja Stojnić, Miha Ambrož, Jan Mogu, Tim Šlosar in Rene Ratej. Nastope bodo obogatile plesalke Hanna Rotar, Maruša Steiner, Pia Marolt, Nina Kovačić, Nina Barbara Rihar in šolski orkester pod vodstvom Petra Tovornika. Prireditev bosta povezovala Maša Krajnc in Idris Gadour Šentjurc. Dijaki si že sedaj zaslužijo veliko pohvalo, ker so bile vaje intenzivne in so terjale veliko njihovega prostega časa.
22. marca bo Frankofonski dan, prav tako v Celjskem domu. Naša šola pri tem dogodku letos še intenzivneje sodeluje. Odkar je svetovalka za francoščino, mag. Simona Cajhen, postala pomočnica ravnateljice na Evropski šoli v Bruslju, sva s francosko lektorico Mary Ellen Ramasimanana Virtič namreč tudi koordinatorici dogodka. Osrednja tema letošnjega 20. Frankofonskega dne je francoščina na različnih kontinentih. Na osrednji prireditvi nas bodo po frankofonskih deželah popeljali učenci osmih osnovnih in dijaki sedmih srednjih šol. V sodelovanju z Wallonie-Bruxelles International bo letos gostoval tudi belgijski pevec Cédric Gervy, ki se bo s koncertom predstavil pred osrednjo prireditvijo in letošnji Frankofonski dan tudi slovesno zaključil. Naša šola bo predstavila Švico, Maša Krajnc in Tilen Teržan bosta zapela pesem mladega švicarskega dueta Aliose. Maša Krajnc in Idris Gadour Šentjurc bosta prireditev tudi povezovala.
S tema dvema dogodkoma pa se kulturna dejavnost na področju francoščine še ne zaključi za letošnje šolsko leto. Ali bomo tudi letos tekmovali v “zlatem makronu” in na pevskem festivalu Fête de la musique?
Seveda bomo tudi letos pekli francoske sladice in v sodelovanju s Francoskim inštitutom v Sloveniji priredili tekmovanje “Zlati makron”. V petek, 6. aprila, bo naša dijaška skupnost pripravila francoski dan in v okviru tega dne bo tudi tekmovanje. Tako bomo zaokrožili pestro dogajanje okrog svetovnega dneva frankofonije, ki ga vsako leto praznujemo 20. marca.
Praznik glasbe ali “Fête de la musique” bo 26. aprila na II. gimnaziji Maribor, kjer se bo Maša Krajnc predstavila z “Retiens la nuit” , ki jo je prepeval lani preminuli Johnny Hallyday, pevec, ki so ga poslušale različne generacije Francozov in je postal ikona. Mašo bodo spremljali Jan Mogu na klavirju, Miha Ambrož na kahonu, Rene Ratej na kitari in Tim Šlosar na bas kitari.
Slišali smo, da je vaš hobi jadralno padalstvo. Ali je vloga učitelja včasih tudi podobna kakemu adrenaliskemu športu?
Jadralno padalstvo mi predstavlja predvsem sprostitev in občutek svobode. Pri tem športu se moraš znati vrteti v termičnem stebru, da pridobiš višino, in večkrat prenašati turbulence. Če razmere v zraku primerjam z delom v razredu, lahko rečem, da so obdobja, ko dijaki sodelujejo, so motivirani, hitro napredujejo in ta čas je potrebno dobro izkoristiti – tako kot termične stebre. Včasih pa se tudi v razredu pojavijo določene turbulence, ob katerih je potrebno biti pozoren in reagirati – kot ob zapiranju padala.
Karolina Tepeš
Foto: Jože Petrak Zajc