26. septembra po vsej Evropi praznujemo dan jezikov, ki je namenjen ozaveščanju o pomenu učenja jezikov, povečanju večjezičnosti in medkulturnega razumevanja. Zato smo v sredo, 27. 9. 2023, dijaki 2. letnika poslušali predavanje o zanimivostih različnih jezikov. Spoznali smo jezike, ki izumirajo ali pa so že izumrli, razlike med različnimi jeziki in pomembnosti jezikov. Na koncu smo organizatorico profesorico Tanjo Petrič in predstavnika Evropske komisije Mateja Škorjaka prosili za izjavo glede dneva jezikov.
Na svetu imamo žive in izumrle jezike. Poznamo 7097 živih jezikov in od tega je 24 uradnih v Evropski uniji. 34 % živih jezikov je ogroženih in približno en jezik na 14 dni umre. Jezik lahko izumre počasi iz generacije v generacijo ali pa na hitro zaradi cenzure, naravnih nesreč ali vojn.
Poljski okulist L. L. Zamenhof je leta 1887 izdelal umetni jezik, ki ga je imenoval esperanto. Namenjen je bil uporabi kot mednarodni drugi jezik, da bi bilo na svetu manj konfliktov. Njegova ideja ni uspela, saj ni bilo države, ki bi priznala esperanto kot uradni jezik.
Jeziki lahko imajo več izrazov za eno stvar. Eskimi imajo od 15 do 50 različnih izrazov za sneg, v albanskem jeziku poznajo 27 različnih izrazov za brke in v havajskem jeziku poznajo 200 izrazov za dež. To nam pove, da so v teh kulturah te stvari pomembne in pri njih opazijo več razlik, zato jih različno poimenujejo. Če bi vsi govorili isti jezik, bi zakopali te kulture.
Prvi jezik gluhih je znakovni jezik; zanj velja, da ima vsaka država svojega. Znakovni jeziki so med seboj bolj podobni kot drugi jeziki med sabo.
Poznamo uradni in materni jezik. Materni jezik je jezik staršev. Oseba lahko ima več kot en materni jezik. Uradni jezik pa je jezik države, kjer imamo državljanstvo. Polovica držav nima uradno zapisano, kateri je njihov uradni jezik. Slovenija je ena izmed držav, ki ima zapisan uradni jezik v ustavi. Zapisano je, da je na območju celotne Slovenije uradni jezik slovenščina, na območju italijanske narodnostne manjšine sta uradna jezika slovenščina in italijanščina ter na območju madžarske narodnostne manjšine sta uradna jezika slovenščina in madžarščina.
S slovenščino se najbolj prepleta latinščina. Skoraj vsa slovnica izvira iz latinščine.
Predavanje je bilo zelo zanimivo in na koncu sta še predavatelj in organizatorica podala izjavo.
»Lepo, da imajo jeziki svoj dan, da se jih lahko še posebej spomnimo. Opažam, da se mladi radi učijo jezike in da jih imajo radi. Samo včasih jih je treba spodbuditi. To je delo učiteljev, da učijo na izviren način in da se jim znajo približati. Tudi mladi sami lahko veliko naredijo, tako da izkoristijo vse možnosti, ki so jim na voljo, od interneta do televizije in druženja z vrstniki iz drugih držav. Še posebej lepa priložnost za ukvarjanje z jeziki bo projekt Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo), ki bo enkratno predstavljen,” je povedal Matej Škorjak.
“Zelo mi je všeč, da imamo tudi na naši gimnaziji možnost obeležiti evropski dan jezikov. Dan jezikov je odlična priložnost, da spoznamo pomen jezikovne raznolikosti in medkulturnega razumevanja. S takšnimi prireditvami na naši šoli skušamo dijake še dodatno navdušiti nad učenjem tujih jezikov, kajti znanje jezikov nam odpira vrata v svet, je pomembno za ohranjanje kulturne dediščine in identitete.
Cilj današnje prireditve je bil vsekakor dosežen, saj so dijaki aktivno sodelovali in se spontano odzivali na vprašanja predavatelja, ki jim je na simpatičen način predstavil in približal jezike z različnih koncev sveta,” je dodala profesorica Tanja Petrič.
Timeja Novak