Jezikovni dan v Ljubljani

Letošnji marec je, kot kaže, v znamenju jezikov. Mesec smo začeli z jezikovnim dnevom v Ljubljani, ki je bil 6. marca. Dijaki 3. letnika smo v slovenski prestolnici  obiskali različne jezikovne inštitucije in ambasade. Dan smo letos izvedli prvič. Dijaki smo po skupinah obiskali naslednje inštitucije: Hišo EU, Ruski center znanosti in kulture, Aula Cervantes, Institut Charles Nordier, NUK, Centralno tehniško knjižnico, nemško in avstrijsko ambasado.

Bila sem v skupini, s katero smo si ogledali nemške inštitucije. Najprej smo obiskali Nemško knjižnico, kjer so nam povedali, da z odprtimi rokami pričakujejo vse, ki jih nemščina zanima ali jo študirajo, knjižnica je namreč bogato založena z literaturo z vseh področij. Nemška knjižnica je vrsto let sodelovala z Goethejevim Inštitutom, ki jih je tudi finančno podprl, zadnja leta pa je sodelovanja manj.

Nato smo se odpravili na avstrijsko ambasado, kjer nas je sprejela naša bivša dijakinja, gospa Marjeta Malus, sodelavka Kulturnega foruma Ljubljana. Prijazno nas je povabila v notranje prostore ambasade in nam na kratko razložila, kaj so naloge ambasade, kdaj je pri njih še posebej veliko dela. Navadno je to poleti, ko se Avstrijci odpravijo na morje in pozabijo, da je Hrvaška izven schengenskega območja. Ljubljana jim je najbližja postaja za ureditev dokumentov, ki jim omogočajo nadaljnje potovanje. Pozdravila nas je tudi veleposlanica Republike Avstrije v Sloveniji, gospa Sigrid Berka, ki nam je v nemščini opisala delovanje ambasade. Avstrijska ambasada izvaja tudi veliko subvencijskih projektov, nudi veliko informacij na področju zaposlovanja v Avstriji, vizumske informacije, pooblastila za vstop v državo … Za nas, bodoče študente, pa so bile gotovo tudi zelo zanimive informacije v zvezi s študijem v Avstriji. Med pogovorom smo se sladkali z “apfelstrudlom” in sokom.

Po velikodušnem sprejemu na avstrijski ambasadi so nas tudi na nemški ambasadi pričakali z nasmeškom. Gospa Eva Grešak nam je prav tako v nemščini pojasnila glavne naloge nemške ambasade.   

Zanimivo je, denimo, da je ob nemških državnih praznikih ambasada v Sloveniji zaprta. Izpostavili smo tudi pomen sodelovanja Nemčije s Slovenijo, predvsem z gospodarskega vidika. Za sodelovanje z Nemčijo, gospodarsko velesilo v Evropi, pa je skoraj že nujno potrebno znanje nemščine. Nemčija na svojem trgu nudi veliko zaposlitvenih možnosti in mednarodno sodeluje z drugimi državami. Zagotovo imajo prednost tisti, ki znajo komunicirati v nemškem jeziku. Ogledali smo si krajši film o Nemčiji, ki jo radi imenujejo dežela idej.

Dobro izkoriščen jezikovni dan smo zaključili z ogledom iranskega dokumentarnega filma Sonita v Kinodvoru, ki prikazuje problematiko vnaprej dogovorjenih porok in trpljenje mladih deklic, ki jim je na ta način odvzeta prihodnost. Resnična zgodba nas popelje v Iran, v kraj, kjer najmlajše deklice poročajo z odraslimi moškimi in z njimi vse življenje ravnajo huje kot z živalmi. Glavna junakinja oziroma pripovedovalka filma je deklica Sonita, ki se uspe izogniti kruti usodi in pobegne v Ameriko, kjer skozi ustvarjanje rap glasbe širi glas o žrtvah, nevestah na prodaj. Film zagotovo nikogar ni pustil ravnodušnega.

Dan v Ljubljani na različnih inštitucijah je bila zanimiva izkušnja posebej zato, ker seveda nimamo vsak dan priložnosti obiskati tujih ambasad, poleg tega pa smo lahko preizkusili svoje znanje nemščine in drugih jezikov.

Nataša Grešak