Kultura: spreminjanje navad zaradi pandemije, družbene norme in njihovo (ne)upoštevanje, globalizacija

V sociološkem smislu kultura pomeni vse človekove materialne in duhovne stvaritve: vrednote, moralno presojanje, pravila, razlage sveta in človeka, umetnost, običaje in navade, simboliziranje in rabo jezikovnih znakov ter materialne objekte. To vse so dejavniki, ki določajo način življenja v človeški skupnosti, kamor štejemo človekovo mišljenje, presojanje, delovanje in tudi bivanje.

V Sloveniji je zaradi novega koronavirusa oz. COVID-19 od 12. marca 2020 razglašena epidemija. To je izraz za nenaden izbruh ter hitro širjenje nalezljive bolezni, ki presega normalno obolelost v človeški populaciji.

Pandemija nastane, kadar epidemija nalezljive bolezni zajame veliko geografsko območje, kot je npr. celina ali celo cel svet. Po merilih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) morajo biti za to izpolnjeni naslednji pogoji: da gre za novo bolezen, ki povzroča resne zdravstvene težave in se hitro širi med ljudmi. Tako je novi koronavirus od 11. marca 2020 pandemija.

Pandemija zahteva spremembe v človekovem življenju

Ob pojavu pandemije mora populacija, ki je ogrožena, v veliki meri spremeniti svoj način življenja. Ljudje moramo spremeniti svoje vrednote in na prvo mesto postaviti zdravje. Poskrbeti moramo, da zajezimo bolezen. To pomeni, da spremenimo svoj vsakdanjik in ga prilagodimo položaju. Upoštevati moramo navodila zdravstvenih organizacij in odloke vlade ter poskrbeti za varnost sebe in drugih. Razumeti moramo, da je položaj resen in se čim več zadrževati doma. Namesto da hodimo v šole, je v nekaterih državah urejen pouk prek spleta ali pa ga sploh ni, domove zapuščamo le, ko gremo po nujnih opravkih v najbližjo trgovino in lekarno. Seveda je pomemben tudi svež zrak, zato je za naše zdravje pomembno, da hodimo ven, ampak le z ožjimi člani družine ali sami. Preprečiti moramo stike z drugimi ljudmi, saj se lahko od njih okužimo, mi okužimo njih in posledično se okuži še večje število ljudi. Velika večina navad, ki jih v vsakdanjem življenju jemljemo za samoumevne in celo priporočljive, kot je npr. druženje z vrstniki, prijatelji in izobraževanje v šoli, moramo opustiti in dati na prvo mesto svoje zdravje. Potek življenja moramo bistveno spremeniti, saj lahko le tako uspešno in hitro zajezimo bolezen brez nadaljnjih zapletov. Moralne presoje moramo spremeniti, da ustrezajo položaju, v katerem smo. Pravila, ki veljajo v običajnem času, so omejena in moramo spoštovati nova, prilagojena pandemiji. Običaje in navade, ki smo jih vajeni, moramo prav tako opustiti in se obnašati v skladu z novimi.

V takšnem položaju se docela spremeni človekovo mišljenje, presojanje, delovanje in gibanje. No, tako bi vsaj moralo biti. Ljudje moramo kot skupnost razmišljati, da želimo nalezljivo bolezen čimprej zajeziti. Svoje delovanje in gibanje moramo omejiti do te mere, da z njim ne ogrožamo drugih. Ker je spreminjanje naših vrednot nujno potrebno, vsi pa se tega žal ne zavedajo in živijo nemoteno življenje še naprej, so tukaj nujno potrebne tudi družbene norme.

Družbene norme v izrednem položaju

Družbene norme izhajajo iz vrednot in so družbeni dogovori o tem, kako naj ravnamo; ene so zapovedovalne, te nam povejo, kaj moramo delati, druge prepovedovalne – te nam povejo, kaj moramo opustiti oz. česa ne smemo storiti. Delimo jih na formalne in neformalne norme. Formalne norme so zapisane, posebej oblikovane in sprejete v različnih državnih in drugih institucijah in so del zavestnih prizadevanj po usmerjanju družbe oz. njenih posameznih delov. Spontano pa nastajajo neformalne norme, ki so rezultat raznih neformalnih dogovorov, to so npr. običaji, navade, tabuji …

V času pandemije se moramo zavedati, da obstaja kup neformalnih norm, vedno večje število pa je tudi formalnih. Veliko ljudi meni, da se neformalnih norm ni treba držati, ker niso točno določene in ker so spontane. Pojavljati so se začele šele s prihodom pandemije in nekateri na njih ne gledajo resno. Ljudje po svetu in pri nas že od pojava koronavirusa na to gledajo različno. Ker je to nekaj novega in neznanega, se nekaterim ne zdi pomembno upoštevati norm. Ljudje bi morali upoštevati varnostno razdaljo po trgovinah in drugod, morali bi nositi maske in si temeljito razkuževati ter prati roke. Odkar smo slišali za pojav COVID-19, bi morali zmanjšati stike z ljudmi in se navaditi na varnostno razdaljo. Ker tega velika večina ljudi ni upoštevala in jemala resno, se je položaj tudi pri nas močno poslabšal in še vedno se lahko. Vlada je uvedla tudi nekatere formalne norme in strožji nadzor. Zapisana so pravila o prepovedi javnega zbiranja in druženja z ljudmi izven našega gospodinjstva. Nekateri ljudje se teh formalnih norm držijo, saj se zavedajo posledic in želijo čim hitreje zajeziti bolezen, drugi pa še vedno ne upoštevajo pravil. Uveden je tudi formalni nadzor, ki ga izvaja policija in državljanom predpisuje kazni za kršenje teh pravil. Če formalnih norm ne upoštevamo, sledijo kazni, nekaterim pa se te kazni zdijo pretirane. Med ljudmi se postavlja tudi vprašanje, če je vse to res demokratično.

Dejstvo je, da če se želimo čim prej vrniti v normalen vsakdanjik, se moramo vsi držati določenih pravil. Vsi se moramo čim bolj izolirati, saj formalne norme veljajo za vse. Neupoštevanje norm, po katerih se obnaša večina, kažejo tudi na ignoranco in sebičnost ljudi, saj mislijo, da se njim to ne more pripetiti, ker so mladi in da s svojo izolacijo ne bodo prispevali nič. Če bi se od vsega začetka držali neformalnih norm, morda formalnih pravzaprav ne bi potrebovali.

Učinki in posledice globalizacije

Globalizacija je sklop sprememb v družbi, politiki in ekonomskem sistemu, ki so posledica razširjenega trgovanja in kulturnih izmenjav na globalni ravni. V ekonomskem kontekstu se nanaša na posledice trgovanja, še zlasti liberalizacije in proste trgovine.

Zaradi globalizacije ima vsak človek možnost potovati na različne konce sveta. Ker lahko vsak potuje, kamorkoli želi, obstaja zelo velika možnost, da se celoten svet okuži z nalezljivo boleznijo. Koronavirus se je po celotnem svetu razširil zaradi globalizacije današnjega časa. Če bi bile med Evropo in Kitajsko slabše trgovske poti, se morda nihče v Evropi ne bi okužil s tem virusom, oz. bi bilo okuženih bistveno manj, kar bi bilo širjenje lažje nadzorovati. (Vseeno bi se lahko bolezen razširila, vendar bi jo bilo zaradi počasnejšega širjenja lažje nadzorovati.)

Že iz primera na Kitajskem lahko vidimo, da bo doživela hud padec v gospodarstvu. Kitajska trguje z veliko državami, v Evropi v največji meri z Nemčijo, preko katere bo celotna Evropa čutila posledice. Zaradi koronavirusa lahko po celem svetu nastane velika gospodarska kriza.

Avtorici:

Dominika Kastelic in

Nastja Vidrih

Članek je nastal kot naloga pri pouku na daljavo pri predmetu Sociologija pri profesorici Nini Trojner (ponovitev sociološke snovi na primeru koronavirusa). Dominika in Nastja sta dijakinji 4. letnika in odlični glasbenici. Fotografija je še z enega zadnjih večjih šolskih dogodkov pred karanteno. 🙂