Našli antične izkopanine pod gimnazijsko ploščadjo

Ploščad pred našo gimnazijo bo v naslednjih dveh mesecih sedež arheološkega izkopavanja. Tehnološko skonstruirane fotografije prereza tal pod ploščadjo so namreč pokazale, da se dijaki vsakodnevno sprehajamo po ostankih izjemno lepo ohranjene rimske vile. Glavni vhod v šolo bo po novem z zadnje strani, subkultura skejterjev pa bo na žalost prisiljena najti nov naravni habitat.

Več o projektu si lahko preberete na spletni strani celjskega antičnega muzeja: https://www.theonion.com/ in na spletni strani Arheološkega instituta Slovenije: https://www.pexels.com/search/cat/.

Zveni preveč neverjetno? Ali pa ste mi prvih nekaj vrstic še verjeli?

Prepoznavanje tako imenovanih »Fake News«, lažnih novic, je v današnji poplavi spletnih medijev izjemno koristna veščina. Ker nihče od nas ne želi izpasti lahkoveren ali pa se po nepotrebnem razburjati zaradi, na primer, zaprte šolske ploščadi, mi dovolite, da vas v tem članku na kratko seznanim s 6-delno strategijo za prepoznavanje lažnih novic, ki jo je na Gimnaziji Celje – Center prejšnji četrtek, 7. 3., predstavila ameriška predavateljica Jessi McCarthy iz organizacije Newseum.

Newseum je organizacija s sedežem v Washintonu, D. C., katere glavni namen je ozaveščanje ljudi o pomenu svobodnega tiska in vzdrževanja ameriškega »First Amendment«. Hkrati s svojimi predavatelji mednarodno javnost ozavešča o nevarnosti dezinformacij. Njihova kratica, ki vam bo pomagala pobegniti pred lažmi na spletu, je:

E S C A P E (Evidence, Source, Context, Audience, Purpose in Execution)

1. Prva stvar, na katero morate biti v članku torej pozorni, so dokazi – so navedena dejstva pravilna in preverljiva? So omenjena imena resnična? Ali omenjeni kraji in dokumenti obstajajo? Odprite spletne povezave, ki so vključene v članek, in preverite njihovo kredibilnost. Če tega še niste storili med branjem zgornje novice o arheoloških podvigih, bi bil zdaj pravi čas.

2. V drugi fazi razmislite o viru, kjer je novica objavljena. Je avtor besedila resnična oseba? Je to spletni časopis, ki mu zaupate? Gre morda za twitter objavo?

3. Tretji je na vrsti kontekst. Razmislite o širši sliki in dogajanju v svetu. Lahko napisano vanju smiselno umestite? Kakšno je trenutno aktualno dogajanje? Kateri so trenutno najmočnejši politični cilji ali finančni pritiski? Kaj pa kulturni trendi? Jessi McCarthy tu dodaja pravilo, da je vredno vse, kar omenja Beyonce, preveriti dvakrat.

4. Razmislite o ciljnem občinstvu. Za koga je bil članek napisan? Pri tem vam pomaga izbira slik vpletenih (te slike laskajo ali ne?), uporabljen jezik in tehnike predstavitve.

5. Ko se vam svita, kdo je ciljno občinstvo, bo veliko lažje razumeti tudi namen članka. Če ta namen ni izključno »predati informacije«, potem to ne bi smel več biti vaš vir objektivnih novic. Pozorni bodite na prepričujoče fotografije in jezik, možnost zaslužka za kogarkoli in preusmerjanje pozornosti.

6. Zadnja je izvedba. Tu se vprašajte še, kako so informacije predstavljene. Osredotočite se na slog, slovnično pravilnost, ton sporočanja, izbiro fotografij in postavitev ter izgled strani. Ponarejeni simboli priznanih podjetij ali časopisnih hiš presenetljivo praviloma niso dober znak.

Lažne novice so lahko hiter zaslužek, politično prepričevanje ali poskus vplivanja na prepričanja in dejanja bralcev.  Lahko se razvijejo v svetovno apokaliptično paniko zaradi virusa ebole ali pa s podpihovanjem stopnjujejo nestrpnosti med manjšinami znotraj večnacionalnih in večkulturnih družb.

Hkrati so lahko, kot izpostavlja gdč. McCarthy, odlična satira, kadar so ustvarjene z namenom nasmejati bralca. Primer takšnih novic je spletni časopis The Onion; njegova povezava je vključena v ta članek.

In kako se ubraniti pred vsemi drugimi, ki niso ustvarjene iz humorja? Predstavljena tehnika kritičnega branja novic je odličen začetek. Hkrati si lahko pomagate s spletnimi stranmi, kot so Factcheck, Snopes, Politifact, Hoax-Slayer in Eurocheck, ki lahko, če še vedno niste prepričani, delo opravijo namesto vas. Za piko na i na splet prihaja 18. marca še slovenski prevod angleške spletne igre Bad news game, kjer lahko v spletni realnosti preizkusite, kako lahko je začenjati lažne novice.

Torej: ne verjemite vsega, kar vam povedo, in ploščad pred šolo je do nadaljnjega v uporabi, ker na njej ne bo arheoloških izkopavanj.

Nika Gradišek

foto: etana.si