Alkohol, droge, cigarete – vse to so tabu teme v našem svetu. Pravimo, da smo od njih 
odvisni. To naj bi bile slabe strani našega življenja. Navadno te ljudi gledamo postrani, za njih pravimo, da so brez prihodnosti, da nikoli ne bodo imeli »normalnega« življenja. Kaj pa odvisnost od mobilnega telefona? Mar to ni grda in zaskrbljujoča navada? Ali morda dobra? Pozitivna za naš svet?
V petek, 16. 12. 2016, je na naši šoli potekala akcija, imenovana Dan brez mobilnih telefonov. Tako smo dijaki ves dan med seboj komunicirali, naprave pa so bile spravljene v naših torbah. V zameno pa nas profesorji niso ustno ocenjevali.
Ta dan sem se vprašala, ali smo res tako zasvojeni? Pa sem opazila, da je svet na robu zloma, če se bo tako nadaljevalo. Namreč, ko pri uri zazvoni zvonec, dijaki že vlečemo na plan telefone, pa zvezkov še niti nismo pospravili. Vedno nas zanima, kaj se je zgodilo na spletu, kdo je v zvezi, kakšno fotografijo je objavila prijateljica, kakšen status je objavila naša simpatija in podobno. Ponavadi nas tudi pogovori zanesejo v spletne vode, vedno komentiramo slike in ljudi še takrat, ko smo skupaj in se družimo. Pa bi se res zgodilo kaj groznega, če en teden ne bi komunicirali s svetom prek zaslonov? Svet bi bil še vedno enak. Zemlja bi bila še vedno okrogla. Ljudje bi še vedno morali hoditi v službo, mi pa v šolo. Nič se ne bi spremenilo, samo mi bi bili manj obremenjeni, ker ne bi izvedeli toliko nepomembnih podatkov.
Huh, to se sedaj sliši, kot da sem »stara devica« med telefoni in da imam še vedno »mobi čuka«. Seveda ne, imam običajen telefon na dotik in tudi jaz sem med tistimi, ki jih zelo zanima mobilnik med odmorom. Priznam, sem odvisna, pa še kako. To najbolj vidim, ko pogledam na svoje namizje. Koliko aplikacij imam! Facebook, Messenger, e-pošta, Instagram, Pinterest, Snapchat … torej, samo z aplikacijami imam na dan ogromno dela, da vse pregledam. Zagotovo mi telefon vzame vsaj dve uri prostega časa na dan. Ampak – seveda moram vse pregledati – ker sem pač firbec!
Svet zelo hitro razvija tehnologijo. Podjetje komaj izda novi model telefona, pa že razmišlja o novem ter ga tako izda s polletnim zamikom. Ljudje se moramo razvijati s svetom, moramo mu biti kos. Samo včasih se lahko malce odmaknemo. Kako? Tako, da se ne javimo takoj, ko nas kdo kliče, da ne odpišemo vedno prvo sekundo. Da znamo presoditi, kdaj je pomembnejše učenje kot obisk Facebooka.
Seveda tudi navzven izkazujemo status z znamko telefona. Velikokrat se zgodi, da ljudje prej pogledajo stvar v rokah kot človeka. Tako nas tudi sodijo – po znamki torej.
Včasih si želim oditi daleč nazaj, tja, ko človeški možgani še pomislili niso na tehniko. Želela bi si ogledati ta čas, ko so ljudje še spoštovali skupen čas, se pogovarjali, peli, plesali in se zabavali. Menim, da bi si morali vsaj malo za zgled vzeti stare čase.
Kaj pa meniš ti? Se vsaj malo strinjaš z mano? Poglej se v ogledalo in se vprašaj, koliko časa preživiš na mobilniku in koliko ti pomenijo stvari, zapisane na ekranu, in koliko ti pomagajo v realnem svetu?
Torej, kaj še čakaš? Odloži svoj telefon in pojdi ven, druži se s prijatelji, bodi srečen in živi svoje življenje!
Nika Bolte
