KAJUH – NAŠ DRUGI DOM
Intervju z novim predsednikom Dijaške skupnosti Timonom Povšetom Tašićem
V torek, 22. septembra, je Dijaška skupnost I. gimnazije v Celju dobila novega predsednika Timona Povšeta Tašića, dijaka 4. letnika. Maturanta klasične gimnazije smo zato povprašali o njegovem programu in načrtu za letošnje šolsko leto.
Kako bi se opisal v petih besedah?
Kajuhovec, judoist, kitarist, šaljivec, prijatelj. Ali malo daljši opis: Rad imam našo gimnazijo, judo je moj način življenja, kitara moja zvesta spremljevalka, verjamem v smeh, ker ni dobro biti vedno smrtno resen, prijateljstvo mi tudi veliko pomeni.
Kaj počneš v prostem času?
No ja, prostega časa ni veliko, vsaj med tednom ne. Po pouku imam vsak dan trening juda, parkrat na teden po treningu juda takoj tudi fitnes. Če imam kaj prostega časa, ga po navadi izkoristim za igranje kitare, poslušam glasbo in dobim se s prijatelji. Večinoma se z njimi sicer družim med vikendom. Letos je pred mano še matura in časa bo še manj. Vseh teh obveznosti se zavedam, ampak mislim, da gre v življenju za prioritete, ki si jih postavimo. Za stvari, ki jih človek rad počne, na koncu vedno najde čas. Ker sem ponosen, da sem dijak naše šole, sem prepričan, da bom skupaj z vsemi vami, tudi mojimi protikandidati na volitvah, z dijaki in dijakinjami ter društvi na šoli lahko pomagal pri tem, da bo naše bivanje na šoli vsem še prijetneje. In bodo naše vezi še trdnejše.
Judo povezujemo z disciplino. Bi lahko rekel zase, da si discipliniran?
Res je, judo povezujemo z disciplino, ampak zame je judo še dosti več. Je pot, je spoštovanje do nasprotnikov na tatamiju, soljudi v življenju, do vseh, ki morda mislijo drugače kot jaz. Judo je zame šport, ki vpliva na značaj človeka; pokaže, da se moraš po vsakem padcu vnovič pobrati, nauči te, da ne odnehaš v življenju, čeprav ti poškodbe »govorijo, da je zdaj pa res konec«. Preprosto greš naprej, vztrajaš … Z judom sem se zagotovo naučil veliko te notranje discipline, umiril duha; kar se pa discipline v širšem smislu tiče, pa sem prepričan, da imam še kar precej prostora na voljo. Dejansko je vsak dan zame priložnost, da to veščino še izboljšam. Biti discipliniran je zame pot, tako kot je pot judo. Vsak dan so novi izzivi, vsak dan je priložnost, da človek vidi, kako discipliniran je.
Zakaj si se odločil kandidirati za predsednika Dijaške skupnosti I. gimnazije v Celju?
V teh letih sem pri nekaterih dogodkih aktivno sodeloval in se trudil tudi sam predstavljati šolo v najboljši luči. Mislim pa, da bi kot dijak zadnjega letnika lahko naredil še kaj več. Želim si nov izziv, ker vidim še nekaj področij, kjer bi vsi skupaj lahko prispevali k temu, da se imamo še boljše. In morda tudi, da širši javnosti povemo, da smo elita ne le po številnih dosežkih in rezultatih, ampak tudi po tem, da se znamo imeti lepo in biti tukaj drug za drugega. Tudi v teh čudnih koronskih časih, ko nam stike omejujejo.
Predstavi nam svojo ekipo!
Ena od prvih naslednjih nalog po izvolitvi je sklic seje parlamenta, kjer se, kot veste, oblikuje predsedstvo. V njem sta poleg predsednika tudi podpredsednik in tajnik. Tudi blagajnika bomo seveda potrebovali pri delu. Eden od ožjih članov moje ekipe je Tim Mikola iz 4. c, ki je bil del mojega ožjega volilnega štaba; seveda bom k sodelovanju povabil tudi druge, ki se bodo prepoznali v uresničevanju začrtanega programa. Sem pa odprt za nove predloge, ideje. Rad bi se pogovoril z vsemi o tem, kaj lahko naredimo skupaj; tudi z obstoječimi društvi na šoli, posameznimi dijaki, ki bi radi sodelovali pri uresničevanju predlogov. V kratkem bo znana torej tudi ožja ekipa oziroma predsedstvo Dijaške skupnosti.
Katere projekte iz prejšnjih mandatov nameravaš ohraniti in kaj novega lahko pričakujemo?
Nisem kandidiral, da bi kaj na silo spreminjal. Veliko odličnih dogodkov že imamo na šoli. Zagotovo je treba na nek način – tudi v teh spremenjenih pogojih »koronskega« življenja – ohraniti prireditve, kot so: Top Classic, Dan jezikov, Lisičja fešta …
Dejstvo je, da smo v koronskem času na primer ostali brez maturantskega izleta in maturantskega plesa, prvi letnik brez spoznavnih dni … Razmere sobivanja na naši šoli so se v takšni situaciji spremenile. Poglavitni izziv vidim v tem, da skušamo naše gimnazijsko obdobje kljub vsemu popestriti, in to na različne načine. Samo enkrat smo tako mladi kot sedaj. In čeprav nas Kajuh s pomočjo naših profesorjev pripravlja na življenje, sem prepričan, da se moramo znati imeti tudi lepo.
Med odmori bi rad uvedel glasbo vsak dan. Spoznavali bomo glasbene okuse vseh razredov na šoli. S športnimi vsebinami prek turnirja odbojke za fante in turnirja v igri Fifa v sobi za sproščanje bomo sodelovali in se smejali v tekmovalnem duhu. Spoznavali se bomo še malo drugače, na primer v okviru Dneva elite. Zagotovo bomo med nami odkrili še kakšen skriti biser.
V programu sem omenil tudi Dan filmov. Prepričan sem, da se lahko prav za vsak predmet na šoli najde film, ki bi si ga ogledali pri urah in učno snov osvojili ali jo obogatili na drugačen način. Dan športnih oblačil je lahko veliko več kot zgolj prihod v šole v trenirkah, nadgradimo ga lahko z bogato športno vsebino in prikazom različnih veščin ter se tudi tako predstavimo na primer bodočim dijakom.
V programu si obljubil marsikaj, zato so te dijaki tudi podprli. Kako konkretno boš te obljube tudi izpolnil? Katera je glavna točka tvojega programa?
Kar se tiče konkretne izpolnitve obljub, je po sestavi ekipe na vrsti projektno delo, kar pomeni, da si bomo naloge razdelili, določili časovnico, vsebino in način izvedbe. Vse to bomo potem podrobneje predstavili tudi na seji parlamenta s predvideno točko vsebinsko-finančnega letnega načrta.
Glavna točka programa je »Kajuh – naš drugi dom«. Da bomo sami med seboj skušali potegniti iz sebe najboljše, kar premoremo; da bomo lahko računali drug na drugega in da se bomo spodbujali tudi tako, da se bomo še boljše spoznali, sodelovali.
Kako bi, kot predsednik Dijaške skupnosti, pritegnil bodoče dijake?
Prepričan sem, da pri promociji naše gimnazije v prvi vrsti zaleže priporočilo, torej, da mi vsi ob vsaki priložnosti povemo kaj dobrega o naši šoli. Mislim pa, da bi lahko skupaj našli še kakšno obliko reklamiranja, tudi v okviru Dneva elite in pa s kakšno akcijo, ki jo lahko poimenujem z delovnim naslovom »Jaz sem kajuhovec, postani tudi ti«. Naše nekdanje maturante, ki so uspešni v družbi, bi lahko v okviru Dijaške skupnosti povabili, da postanejo Ambasadorji Kajuha.
Prek družbenih omrežij moramo pokazati bodočim dijakom, da smo preprosto najboljša izbira. Zato, ker smo šola, ki dosega odlične rezultate na različnih področjih življenja, hkrati pa kraj, kjer je tako profesorjem kot dijakom pomemben vsak dijak tudi kot človek.
Povedal bi jim tudi, kako pomembna je mreža Kajuhove gimnazije za življenje. Kot kajuhovci si bomo namreč tudi pozneje v življenju lahko pomagali in si odpirali vrata, kajti »danes kajuhovec, v srcu kajuhovec za vselej«. In tudi sam sem doživel, da se je moj pogovor z izbranim zdravnikom in zobozdravnikom zasukal v prijeten klepet z obujanjem njunih spominov na tisto lepo obdobje, ko sta obiskovala našo gimnazijo.
Maja Kresnik-Doberšek in Julija Dolinšek
Foto: osebni arhiv
