»Da se spoznamo in spoštujemo v drugačnosti!«

Nad izmenjavo na Madžarskem smo bile navdušene, a nas je zanimalo tudi, kaj o tem menijo dijaki in seveda profesorice. O tem smo povprašale prof. Alenko Blake ter prof. Zsuzsanno Szito Holubne, ki je koordinatorka izmenjave na Madžarskem. Vprašale smo tudi nekaj dijakov gostiteljev iz madžarske gimnazije. 

Kakšen je vaš pogled na odnos in povezanost med šolama?

Prof. Blake: Obe šoli sta zelo dobri in dobro organizirani, imata pa tudi zelo dobre in pridne dijake. Primerljivi sta tudi v nacionalnem merilu, obe spadata med pet najboljših šol v državi. Zdi se mi, da se odlično ujamemo tudi po človeški plati, predvsem s profesorji, ki so pridni, delavni in vso stvar dobro organizirajo, zato je z njimi lepo sodelovati. Imamo skupno zgodovino, ki nas povezuje, čeprav nam je njihov jezik tuj.

Prof Holubne: Mislim, da imamo odličen odnos, ker je vaša šola zelo podobna naši, po interesih, rezultatih, obnašanju. Skoraj tako se zdi, kot da ste del nas. To se je potrdilo tudi, ko smo bili v preteklih letih v Celju in videli vaš način dela.

Kaj menite, da obe šoli pridobita z izmenjavo?
Prof. Blake: Mislim, da pridobita prav to, kar bi morali v današnjem svetu upoštevati, to je predvsem spoštovanje različnosti. Da se spoznamo in spoštujemo v drugačnosti, da se od tujih ljudi nekaj naučimo in da cenimo drugačnost. 

Prof. Holubne: Prva stvar, ki se vam mogoče ne zdi tako pomembna, je to, da vidite, da se lahko ves teden sporazumevate v tujem jeziku brez težav. Druga stvar je, da spoznavate drugo kulturo, druge tradicije in s tem spoznate, da nismo različni. Svet je globalen in upam, da za vas, ko boste odrasli, ne bo nobenih ovir, ne v Evropi in niti na svetu.

Kako potekajo priprave na takšen projekt?
Prof.Blake: Na naši šoli se priprave začnejo že januarja, spomladi pa se dijakom razdelijo prijavnice in skliče se prvi sestanek. Ves ta čas sem v stiku z gospo Zsuzsanno, njihovi zgodovinarji pa pripravijo naloge in učitelji angleščine jih prevedejo. Nato dijakom dodelimo partnerje, da se lahko z njimi povežejo preko Instagrama, Facebooka ali drugih socialnih omrežji. Zadnji sestanki so še v septembru, nato gremo na Madžarsko. Ko pa pridejo oni k nam, na podoben način skličemo profesorje zgodovine in angleščine, da se pripravijo in prevedejo naloge. Nato se v septembru še bolj natančno dogovorimo, kje in kdaj bo kaj potekalo. 

Prof. Holubne: Veste, da to ni naša prva izmenjava. Veliko sem se pogovarjala z gospo Blake in ker je program podoben, smo morali le sestaviti podobne, a nove naloge. Ostalo delo pa opravite vi, ko se spoznate z vašimi partnerji in delate na projektih.

Kaj o tej izkušnji menijo madžarski dijaki?
Zakaj si se odločil za sodelovanje na izmenjavi?
Predvsem zato, ker rad spoznavam nove ljudi in to je odličen način, kako priti v stik z drugo kulturo in narodom.
Krisztian Balogh

Bi tudi drugim sovrstnikom priporočila, da se udeležijo izmenjave?
Ja, seveda. Res je kul, vsi ste zelo prijazni in to je ena od izkušenj, ki jih ne bom nikoli pozabila.
Sára Chegai

Kaj meniš o izmenjavi do sedaj?
Zdi se mi zelo kul, da lahko na ta način vzpostavimo mednarodna prijateljstva. Slovenci ste čudovit narod in vsi tukaj ste zelo prijazni, zato sem zelo zadovoljna z izmenjavo.
Blanka Maróti

Kako ste se pripravljali na ta obisk?
Komaj smo čakali na vaš prihod ter seveda pripravljali program, le glede jezika se nismo posebej pripravili, saj nas večina kar dobro govori angleščino. Lansko leto nismo imeli zgodovine, zato smo se veselili tudi s tem povezane naloge. Vsi, ki sodelujemo, smo zelo prijazni in hitro sklenemo prijateljstva, zato nam to ni predstavljalo problema.
Luca Süveges

Se že veseliš naslednjega leta v Celju?
Ja, tukaj smo se imeli odlično in zelo se veselim, da bom tudi jaz obiskala vas.
Kincsó Farkas

Julija Dolinšek in Maja Kresnik-Doberšek

Četrtek, 26. 9. 2019

Ob 7.45 smo se zbrali na vnaprej določenem mestu, kjer smo vstopili na avtobus. Današnji dan je bil namenjen ogledu glavnega mesta, Budimpešte. Na avtobusu se nam je pridružila vodnica, ki nam je še pred prihodom v angleščini povedala, da je Budimpešta sestavljena iz 23 okrožij oziroma občin ter da se razteza ob obeh bregovih Donave.

Naša prva postaja je bila čudovita razgledna točka na vrhu hriba, imenovana tudi Citadela. Od tam se je odpiral krasen pogled na celotno Budimpešto in na reko Donavo, ki je mejnik med Budimom in Pešto, dvema deloma mesta, ki so ju kasneje združili v eno. Med vožnjo do naslednje točke smo izvedeli nekaj o madžarskih kraljih in zgodovini mesta.

Ustavili smo se pri vhodu izjemne utrdbe, imenovane ribiška trdnjava. Povzpeli smo se po mogočnih stopnicah do osrednjega prostora, ki se razteza med mnogimi stopnicami, stolpiči in Matijevo cerkvijo, v kateri so v preteklosti kronali tudi madžarske kralje. Tam smo imeli malo prostega časa, da smo se razgledali in seveda naredili veliko fotografij, saj je bila utrdba, obložena z belim kamenjem, resnično čudovita. Med panoramsko vožnjo po mestu smo izvedeli, da čez Donavo v

Budimpešti vodi sedem mogočnih mostov, najbolj znan pa je Szenchenyijev verižni most, dolg skoraj 400 metrov. Izvedeli smo tudi, da stavbe tukaj niso višje od 96 metrov, saj sta takšne višine tudi bazilika svetega Štefana in parlament in ta višina predstavlja nacionalni simbol, ki ne sme biti presežen. Prečkali smo reko in izstopili na ploščadi pred parlamentom. Ker gre za visoko varovan objekt, smo morali pred vstopom na pregled, zelo podoben tistim na letališčih. Vsak je dobil svoj kompet slušalk, da smo lažje sledili vodnici, ki nas je popeljala po parlamentu. Najprej smo se po zlatem stopnišču sprehodili do najvišjega nadstropja, kjer nas je pričakala čudovita osrednja dvorana. Nato smo vstopili v del, kjer so pod budnim očesom vojakov, ki se jim ni dovoljeno premikati, varovani madžarski kronski dragulji: krona, žezlo in krogla. Zaradi varnosti fotografiranje ni bilo dovoljeno, a celoten prostor z zelo visokim stropom je bil resnično čudovit. Ogledali smo si tudi parlament, kjer potekajo seje parlamenta in izvedeli, kateri stolčki so namenjeni komu. Skozi muzej in trgovino s spominki smo se sprehodili do izhoda.

Sledil je prosti čas do odhoda avtobusa, ki smo ga preživeli na različne načine. Nekateri smo smo se s tramvajem odpravili do lokalne tržnice, kjer smo poskusili tradicionalno madžarsko jed, langoš. to je ocvrto kvašeno testo, tradicionalno obloženo s kislo smetano in sirom, možne pa so tudi drugi nadevi, nekateri celo čokoladni ali sadni. Čeprav je zelo okusno, je težko pojesti celotno jed sam, saj je zelo nasitna. Drugi so se peš sprehodili do zbirne točke in spotoma še kaj malega prigriznili. 

Sledila je vožnja do Veszprema. Čeprav smo tu manj kot tri dni, smo se kot skupina in tudi kot pari odlično povezali ter že začeli delati načrte, kako se bomo obiskali med počitnicami in kako bo naslednje leto izmenjava potekala v Celju. Sledilo je veliko petja in plesa in vsi smo bili žalostni, da se je vožnja tako kmalu končala. Odločili smo se, da se po večerji zopet srečamo v centru mesta. Tako smo v družbi novih prijateljev zaključili zadnji večer izmenjave na Madžarskem.

Sreda, 25. 9. 2019

Drugi dan na Madžarskem se je začel z zajtrkom pri družinah. Ob 7.45 smo se zbrali v gimnaziji Lovassy Laszlo Veszprém. Najprej nas je pozdravila podžupanja mesta Veszprem in nam zaželela prijetno bivanje pri družinah in lepo izkušnjo na izmenjavi. Nagovoril nas je tudi ravnatelj in nam prav tako zaželel prijetno izmenjavo. Nazadnje nas je nagovorila koordinatorka izmenjave gospa Žuža. Povedala nam je nekaj malega o zgodovini sodelovanja med našima šolama in nam zaželela prijetno druženje z našimi madžarskimi sovrstniki. Koordinatorka izmenjave na naši gimnaziji profesorica Blake je obdarila gospo podžupanjo in gospoda ravnatelja. Nato smo se razdelili v skupine: 1. skupina je raziskovala življenje sv. Margaret; v njej sva bili Maja Kresnik – Doberšek in Julija Dolinšek s svojima gostiteljema, v 2. skupini so bile Ema Gošte, Nika Gračnar in Eneja Paradiz, ki so s svojimi gostiteljicami preučevale sv. Štefana, 3. skupina je poskušala najti čim več informacij o  gradu in njegovi obrambi, v skupini so bile Mia Vučkovič, Lana Bruderman in Minja Šumnik z gostiteljicami, 4. skupina je raziskovala dejstva o kraljici Gizello; v skupini so bile Doroteja Pesić, Klara Kovač in Sara Veber s svojimi madžarskimi vrstnicami. 5. skupino so sestavljali Eva Justin, Alenka Ugovšek in Ažbe Cekin, raziskovali pa so okoliške samostane.

Po končanih delavnicah so nas gostitelji peljali na kosilo v njihovo priljubljeno kantino v bližini šole, saj, kot pravijo, je to najcenejša hrana za šolsko kosilo. Po obedu sem se s svojo gostiteljico Saro Chegai odpravila z avtobusom do bližnjega mesteca Tihany ob Balatonu v njihovo kavarnico. Najbrž so se naši madžarski gostje med sabo dogovorili, saj sta po nekaj minutah tja prišli tudi Sara Veber in Eneja Paradiz z gostiteljicama. Popeljale so nas po lepih podeželskih ulicah do razgledne točke, od koder smo videle mesto Balatonfüred, ki je le 20 minut vožnje od Veszpréma. Kmalu zatem smo se poslovile, s svojo Saro pa sem pot nadaljevala do picerije, kjer smo imeli z njeno družino večerjo.

Nika Gračner je s svojo gostiteljico po končanem projektu prav tako šla na kosilo, nato pa so se dobile z Emo Gošte ter se skupaj odpravile nakupovat. Zvečer so se zbrale pri eni od njunih vrstnic in bodo prespale skupaj.

Naš drugi dan izmenjave na Madžarskem se počasi bliža koncu. Nabrati si moramo novih moči za jutrišnji naporen dan, ko si bomo ogledali madžarsko prestolnico Budimpešto.

Torek, 24. 9. 2019

Preteklo je že pol leta, odkar se nas je 14 dijakov odločilo, da se septembra udeležimo že tradicionalne izmenjave z madžarsko gimnazijo Lovassy Laszlo iz Veszprema pod vodstvom profesoric Alenke Blake, Uršule Zdovc in Blanke Rojnik Rom.

Ura je bila že deset, ko smo s kovčki prispeli na celjsko železniško postajo. Ob 10.30 smo vstopili na vlak in se podali novim dogodivščinam naproti. Pet ur trajajoča vožnja je bila vse prej kot dolgočasna, saj je bilo veliko smeha, petja, pogovorov in seveda hrane. Ob petih popoldne smo varno prispeli na železniško postajo v Veszpremu, kjer so nas pričakali naši gostitelji. Zelo prijazno so nas sprejeli in nas odpeljali do svojih domov, kjer smo se udobno namestili in se spoznali z družinami.

Popoldne smo si skupaj z našimi gostitelji ogledali nekatere zanimivosti Veszprema in okolice. Eni smo se z avtobusom odpravili do Blatnega jezera, največjega in najbolj znanega madžarskega jezera, in prehodili del tamkajšnje plaže. Drugi so se odločili za sprehod na vrh grajskega hriba v Veszpremu, od koder se odpira odličen razgled na mesto pod njim. Dan smo zaključili v krogu družin, pripravljeni na nove izzive, ki nam jih bo prinesel prvi “pravi” dan na izmenjavi. 

Tekst: Julija Dolinšek in Maja Kresnik Doberšek

Foto: Julija Dolinšek in Mia Vučković