Sprejem zlatih maturantov in olimpijcev 2018

»Ostanite naši, bodite ponosni na tole našo 210-letno gimnazijo, pa nase seveda«

V sredo, 19. septembra, smo na naši šoli pripravili slavnostni sprejem za 23 zlatih maturantov in olimpijcev, med katerimi je tudi diamantna maturantka Saša Klezin, in  olimpijce. Najprej jih je nagovoril ravnatelj dr. Anton Šepetavc in jim skupaj s profesorico Alenko Jeromel, tajnico šolske maturitetne komisije, čestital za izjemne dosežke.

»Dragi naši zlatki in zlatke, zlati maturanti in maturantke,« je začel gospod ravnatelj. »Danes bi vam na tem mestu rad rekel predvsem to, da smo ponosni na vas, da smo ponosni na vse, kar ste uspeli v teh štirih letih  –  ne samo zaradi mature, ker vas je tu kar nekaj takšnih, ki ste bili zelo aktivni tudi drugod. Ponosni smo na vse to, kar ste uspeli v teh štirih letih nabrati, in tisto, kar se včasih sliši ob takih priložnostih, je: ostanite taki, kot ste, jaz pa ne bi rekel ostanite taki, kot ste, ker v tem ni napredka. Poskušajte biti še boljši, poskušajte biti boljši tako na svojih študijskih in strokovnih področjih ali kamorkoli vas bo že pot odnesla in poskušajte biti drugačni in boljši kot ljudje.« Gospod ravnatelj jim je položil na srce, da ko se odločajo za poklic, se odločajo tudi za svoje življenje: »Poskušajte v njem ohraniti vrednote, kot smo vam jih poskušali dopovedati na tej šoli, naj vam ne bo prva stvar v življenju denar, zaupajte vase in v druge, bodite jim zvesti in ne pozabite, da ste v službi drugih ljudi, ne samo samega sebe in svojih interesov. To je treba v Sloveniji vedno znova povedati, ker se zdi, da ta država vedno bolj deluje samo še na ta način, kaj je komu osebno v prid.« Gospod ravnatelj je poudaril, da smo mi družba, skupnost, smo država in moramo misliti tudi drug na drugega in na svojo in našo skupno prihodnost: »Vi ste prihodnost, in to lepa, in jaz verjamem v vas in zaupam v vas, da boste v življenju še marsikaj lepega naredili.« Gospod ravnatelj je maturante povabil, da se vrnejo v svojo šolo ob kateri izmed mnogih priložnosti, denimo na maturantski ples ali pa na Top Classic, in zaključil: »Ostanite naši, bodite ponosni na tole našo 210-letno gimnazijo, pa nase seveda in na vse, kar ste do sedaj napravili, in trudite se še naprej, poskušajte biti še boljši, poskušajte narediti nekaj, kar bo preseglo tudi tisto, kar ste storili do sedaj.«

Prireditev je povezovala Špela Bošnjak, z avtorskima pesmima pa sta se predstavili Špela Jezovšek, dijakinja 4. letnika, in Neža Zevnik, dijakinja 1. letnika, ki jo je na klavirju spremljala Ana Trbojevič Ovčar.

Maturo je na spomladanskem in jesenskem roku uspešno opravilo 191 od 195 dijakov, kar 98 %. Povprečno število točk na spomladanskem roku je bilo 22,54; od tega so dijaki splošne gimnazije dosegli povprečno 24,11 točke (kar pomeni, da so imeli v maturitetnem spričevalu skoraj same petice); dijaki klasične gimnazije so povprečno dosegli 21,17 točkedijaki športnega oddelka 18,69 točke in dijaki umetniške gimnazije 17,92.

Letošnji zlati maturanti so: Saša Klezin (34), Neža Arnol (30), Grega Batič (31), Gašper Dobnik (31), Frenk Dragar (30), Kevin Goršič (33), Izak Jenko (30), Nika Jeromel (32), Laura Kovač (33), Zarja Kovačič (32), Petra Maček (31), David Opalič (31), Liza Pekošak (31), Urban Plaskan (32), Manca Prislan (33), Jan Škruba (31), Maja Vengust (31), Luka Vindišar (32), Veronika Zupan (31),Tinkara Žnidar (32), Tanja Belej (30), Anja Pavčnik (30) in Miha Ambrož (30).

Kaj pa o svojem uspehu menijo maturanti? Ali so nam pripravljeni zaupati skrivni recept za uspeh?

Zarja Kovačič, ki je na maturi dosegla 32 točk, pravi, da takšnega rezultata ni pričakovala. Vedela je, da se je na maturo dobro pripravila, vendar si ni predstavljala, da bo zlata maturantka. Povedala je še: »Še več si ne bi želela doseči, saj je uspeh, ki sem ga dosegla, pokazatelj mojega štiriletnega dela in osvojenega znanja. Rezultati mature so odvisni od številnih dejavnikov. Najpomembnejše je seveda znanje, ki ga pridobiš in utrdiš v gimnazijskih letih. Menim, da je ključ do takšnega uspeha sprotno delo od prvega letnika naprej. Zelo pomembno je sledenje in sodelovanje pri pouku, saj se lahko že takrat veliko naučimo. Profesorji so nas ves čas pripravljali na maturo in z nami v zadnjem letniku snov dobro ponovili. Za takšen uspeh pa se mi zdi koristno tudi reševanje starih matur.«

Manca Prislan je bila nad svojim rezultatom mature prav tako presenečena. Njen cilj je bil zbrati dovolj točk za vpis na želeno fakulteto, saj so bile omejitve precej visoke. Ko sva jo vprašali, ali bi morda – če bi imela še enkrat priložnost opraviti maturo – kaj naredila drugače, je dejala: »Za maturo sem se potrudila po svojih najboljših močeh. Vodila me je misel, da se učim za življenje in ne za ocene, zato ne bi spremenila ničesar.« Bodočim maturantom pa svetuje: »Na maturo se čim bolj pripravite že med šolskim letom, včasih pa si med učenjem in izpiti le vzemite čas zase in si naberite moči za nove izzive.«

Svoje »soočenje« z maturo nam je zaupal tudi najdijak Slovenije v šolskem letu 2016/17 David Opalič, ki pravi, da sprva s svojim rezultatom ni bil zadovoljen, saj je imel eno točko manj, kot jih je potreboval za vpis na želeno univerzo, vendar so ga na koncu kljub temu sprejeli, študij o težka, kot se govori, pa pravi: »Se mi zdi, da če se malo potrudiš, je precej enostavno priti do 30 točk in več, je pa zelo težko doseči 33 ali celo 34 točk.« David pa je zelo dejaven tudi na drugih področjih, saj si je v preteklem šolskem letu na matematični olimpijadi v Romuniji prislužil pohvalo, drugo nagrado in pohvalo za ustno predstavitev na mednarodnem tekmovanju SIMC. Povedal je še: »Olimpijade so bile najboljša stvar v srednji šoli, sploh zato, ker spoznaš ljudi, ki jih zanimajo iste stvari kot tebe, vidiš tuje države in njihove kulture.«

O svojih izkušnjah in uspehu na olimpijadah sta spregovorila tudi Lovro Drofenik in Beno Učakar.

Lovro pravi, da je s svojim rezultatom zadovoljen, hkrati pa se zaveda, da bi lahko bil še boljši. Na olimpijado se je pripravljal vse leto, saj so, posebej v ta namen, imeli tudi matematične krožke in poseben pouk prav za olimpijce.

Beno pa nam je zaupal naslednje: »To je bila moja prva olimpijada in po pravici povedano, sploh ne vem, kaj sem pričakoval. Šel sem predvsem, da bi pridobil nove izkušnje, spoznal nove prijatelje in kulture ter da bi se naučil kaj nove matematike. To, da smo dosegli tako dober rezultat, pa je bila le še pika na i.”

Nika Brance in Ona Kotnik

Foto: Matjaž Pinter

Dostopnost