Naša šola je že od nekdaj velika podpornica športa. Prav zato je skozi leta postala dom mnogim talentiranim in nadobudnim športnikom. Pod njenim okriljem so se razvijali in postajali vsako leto uspešnejši. Prav zato se lahko pohvalimo z marsikaterim uspehom naših bivših dijakov in udeležba na olimpijskih igrah je zagotovo eden večjih dosežkov.
Letos je 60-člansko ekipo, ki se je udeležila OI v Riu, sestavljalo kar šest naših (nekdanjih) dijakov. Njihovi uspehi so vzor mnogim mladim športnikom in prav zato smo se odločili, da jim bomo tudi mi, s športnimi razredi naše gimnazije, pripravili prijeten sprejem. Na srečanje, ki je bilo 7. septembra točno opoldne v dvorani Gimnazijka, so prišli: judoistka Ana Velenšek, judoist Adrian Gomboc in rokometaš Vid Poteko. Kajakaša Petra Kauzerja in atletinj Maje Mihalinec ter Maruše Černjul pa žal zaradi neodložljivih obveznosti ni bilo.
Sprejem se je začel z bučnim aplavzom v trenutku, ko so skozi vrata dvorane stopili 
naši olimpijci. Med dijaki je izbruhnilo pričakovanje in navdušenje, saj so vsi želeli slišati, kakšni so vtisi športnikov po izkušnji v Riu. V pogovoru, ki ga je moderiral ravnatelj, dr. Anton Šepetavc, smo izvedeli mnogo zanimivosti, tudi iz ozadja. »Na svoje uspehe sem zelo ponosen in vesel sem da sem lahko bil del olimpijskih iger,« je dejal Adrian. Vid pa nam je zaupal da je bilo 6. mesto za njegovo ekipo sprva veliko razočaranje: “Ko smo prišli domov, smo se začeli zavedati, da je že sama udeležba na igrah pravzaprav velik dosežek, ki si ga želi v svoj življenjepis zapisati prav vsak športnik.” Ana, ki je bila pred kratkim operirana, je na podelitev prinesla svojo bronasto medaljo, ki si jo je želel od blizu ogledati prav vsak v dvorani. Skupaj smo ugibali, iz katerega materiala so olimpijske medalje v resnici narejene in prišli do zaključka, da je vrednost Anine medalje neprecenljiva iz česarkoli že je.
Vsem trem olimpijcem je bil najlepši del iger slavnostna otvoritev. Vid nam je povedal, da je bila pot po kateri so hodili, zasnovana tako, da si na njej srečal vse športnike, ki so sodelovali na tekmovanju. »Med drugim sem tako srečal priljubljene ameriške košarkarje in pa samega Usaina Bolta,« nam je navdušeno pripovedoval.
Celotna brazilska izkušnja vseeno ni bila samo pozitivna. Rokometaši naj bi imeli prve težave že na letalu, zelo razočarani pa so bili tudi nad nedokončanimi sobami.
Na koncu so našim mladim športnikom olimpijci zagotovili, da sta slava in doživetje na OI vredna napornih treningov. “Vseeno pa se poklic športnika lahko prehitro konča, morebiti zaradi poškodbe ali pa le starosti,” so skupaj ugotavljali. “V vsakem primeru se je zato dobro posvetiti tudi šoli,” so nam svetovali.
Vsak športnik v dvorani si je, ko je spoznal naše olimpijce želel, da bo nekoč stal na njihovem mestu. Z velikim zanimanjem smo prisluhnili vsaki njihovi besedi, saj so se zapisali v zgodovino.
Živa Srše
Foto: Jože Petrak Zajc
