Za predsednika Dijaške skupnosti I. gimnazije v Celju so se prijavili 3 kandidati. Po abecednem vrstnem redu: Urban Fajs, Tim Krhlanko in Eva Peserl. Kandidatom so novinarji Kajuh Pressa zastavili vprašanja o njihovih načrtih in še marsičem.
Kakšna je tvoja vizija, tvoj letni delovni načrt za letošnje šolsko leto?
Urban: Moja vizija je, da bi povezal razrede med sabo. S tem mislim, da bi se začeli pomagati med sabo, si deliti šolske in izvenšolske izkušnje in da ne bi bilo slabih odnosov med njimi. Seveda je to zelo zahtevna vizija, ampak s trdnim delom upam,
da bom dosegel zadani cilj.
Tim: Osnovna vizija je dvig kakovostnega preživljanja časa, ki ga želimo popestriti z raznimi dejavnostmi. Moja prednost je kandidatura v 3. letniku, ki mi zaradi tega, ker nimam maturantskega plesa in mature, omogoča več časa za udejstvovanje in razvijanje svojega programa ter njegovo dolgoročno vizijo.
Zato sem svoj delovni načrt razdelil na tri ključne dele:
Prvi del programa sem poimenoval »Vsakdanji Kajuh«. Ta del programa je najbolj prilagodljiv. Obšolskih dejavnosti in izbire je na naši šoli ogromno, zato ne bom (razen, če bo povpraševanje) uvajal novih krožkov in aktivnosti. Sprotno bom reševal probleme s temperaturo v razredih, čistočo na toaletah itd. Uvedel bom praznovanje tematskih praznikov (v prvem planu je pust, Valentinovo …). Za vse pogovora željne bom uvedel pogovorne urice, ker se zavedam, da je na hodnikih težko poiskati določeno osebo in da je odmor za resnejši pogovor prekratek. Vsi, ki boste torej imeli kakšno kritiko, predlog ali pohvalo, ste vabljeni vsak prvi četrtek v mesecu 7. uro na kakšno kavo v matično učilnico mojega razreda, kjer bo še nekaj drugih kandidatov za klepet.
Drugi del programa bo »Nacionalni Kajuh«. To je program, ki ima časovni domet uresničitve dve leti. Prva je ustanovitev DSC – Dijaške skupnosti Celje. To organizacijo že imajo v Ljubljani, Mariboru, na Primorskem in celo v Velenju. Šlo bo za povezovanje dijakov iz celjske regije, ki bodo lahko s skupnimi močmi uvajali večje spremembe, ki nam bodo koristile. Možna je organizacija raznih koncertov, konferenc, delavnic in sodelovanje z drugimi organizacijami po Sloveniji. Tega se je v prejšnjem letu že lotila sosednja šola, ki pa ni bila uspešna. V tem šolskem letu pa bi zbrali ekipo, ki se bo sestankov DOS (Dijaške organizacije Slovenije) le udeleževala, nato pa napisala program in se naslednjo leto odpravila na volitve.
Najzabavnejši del programa pa je zagotovo »Lisičja fešta«. Naša šola ime izjemne uspehe tako na maturi kot tudi pri obšolskih tekmovanjih in naši dijaki so res izjemno delovni. Pa vendarle vsi potrebujemo tudi sprostitev in zabavo. Ker je »Kajuhfest« sinonim za propadli projekt in neuresničene obljube, smo se odločili preimenovati zabavo kajuhovcev in jo tokrat tudi izpeljati. Po pogovoru z mnogimi dijaki smo prišli do sklepa, da je ta projekt izvedljiv in bo realiziran v tem šolskem letu. Seveda pa Lisičja fešta ne bo imela nič skupnega s šolo kot institucijo razen tega, da se je bodo udeležili njeni dijaki.
Eva: V letošnjem šolskem letu bi kot predsednica v prvi vrsti želela uresničiti vse ideje, ki jih sedaj obljubljam v delovnem načrtu. To vključuje organizacijo šolske košarkarske lige za fante in šolske odbojkarske lige za dekleta. Odločila sem se postaviti vsakoletne obljube o organizaciji Kajuh Festa in Roštiljade na stranski tir in se raje posvetiti organizaciji pustovanja, ki ga v zadnjih 3 letih sploh ni bilo, in organizaciji dijakom bolj prijaznega in malenkost manj stresnega predbožičnega obdobja. Za vse plesalce, ker vem, da nas je na šoli kar nekaj, bi želela ustanoviti šolsko plesno skupino, ki bi lahko predstavljala našo gimnazijo na različnih šolskih prireditvah, kot tudi raznih tekmah, na katerih proti drugim srednjim šolam tekmujejo naši dijaki. Moj namen je izpolniti tudi obljube predhodnih predsednikov in poskrbeti za to, da se stvari, ki se obljubljajo dejansko izvedejo. Ostali načrti pa naj zaenkrat ostanejo še skriti as v rokavu.
S čim se ukvarjaš izven šole?
Urban: Izven šole igram košarko v KK Jelša Šmarje (mladinci in člani), pri kateri je vedno na prvem mestu ekipa ne pa posamezniki, no vsaj jaz tako pravim moji ekipi.
Tim: Že 12. leto treniram rokomet, zato je pričakovano velik del mojega obšolskega vsakdanjika na parketu. V prostem času se veliko družim s svojimi prijatelji na klopci pred lokalno trgovino v Vojniku, izjemno rad hodim na koncerte in poleti lovim ribe v Srbiji. Seveda pa rad preberem tudi kakšno kvalitetno knjigo.
Eva: Kadar nisem v šoli, sem najverjetneje v plesni dvorani. Obožujem ples in se z njim ukvarjam že celo življenje, ne samo ljubiteljsko ampak tudi tekmovalno. Poleg tega pa sodelujem tudi s študentskim servisom študentski.si, in z njimi pripravljam serijo youtube posnetkov, namenjenih dijakom in študentom.
Katerim stvarem v življenju daješ prednost?
Urban: Privilegij v mojem življenju so seveda prijatelji, ki mi dajejo oporo, me nasmejijo in le z njimi sem lahko popolnoma sproščen.
Tim: Vedno sprejemam kompromise med stvarmi, ki jih imam rad, in tistimi, ki jih preprosto moram narediti. Si pa v težjih situacijah večkrat pomagam z razmislekom, kaj mi bo več pomenilo v daljšem časovnem obdobju – npr. 50 let.
Eva: V življenju dajem prednost stvarem, ki me veselijo in za katere menim, da mi omogočajo, da postajam iz dneva v dan boljša oseba. Stvarem, ki jih rada počnem in za katere menim, da bodo zame koristne tudi na dolgi rok. Stvarem, ki mi omogočajo, da se kaj novega naučim in ki mi pomenijo neke nove izkušnje. Top prva prioriteta lahko vedno malce variira in je sedaj, v tem trenutku, tale kandidatura.
Katere so tvoje glavne osebnostne lastnosti, zaradi katerih si ustrezen/ustrezna kandidat/ka za ta položaj?
Urban: Moja glavna osebnostna lastnost je to, da sem sproščen pripravljen poslušati ljudi v težavah in zelo odprt človek in zaradi teh lastnostih sem primeren za predsednika, saj te lastnosti izgubljajo na pomenu v tem komercialnem svetu.
Tim: Sem mnenja, da kdor sam sebe hvali, ima verjetno pomanjkljivo vsebino in zgrešeno predstavo o svojih sposobnostih.
Eva: Sem odločna in kadar je treba tudi nepopustljiva. Ko si nekaj zadam, vedno naredim vse, kar je v moji moči, da to dosežem. Če ne po eni, pa po drugi poti, ker vse se da, če se le dovolj potrudiš. Sem tudi dobra organizatorka – po besedah mojih sošolcev: “Če se ne bo Evi uspel tega zmenit’ in zrihtat’, potem se tak’ noben’mu ne bo”. In mislim, da naša gimnazija potrebuje nekoga, ki bo dovolj odločen, da se bodo stvari spremenile, in ki bo te spremembe dejansko pripravljen uvesti in za njih prevzeti pobudo.
Po katerih ljudeh se zgleduješ?
Urban: Zgledujem se po mojemu dedku, saj je že zelo veliko dosegel v življenju in sedaj lepo uživa v svojem vinogradu, kjer prideluje odlično vino.
Tim: Ljudi, ki jih spoštujem, je ogromno iz vseh mogočih časovnih obdobij in veliko različnih področij. Vendar pa bi moral vsak svojo pot začrtati sam, saj kadar sledimo ostalim, avtomatsko onemogočamo sebe, da bi prišli do svojih popolnih zmožnosti.
Eva: Kakorkoli se to morda sliši, se ne zgledujem po nikomer. Seveda, normalno je, da spoznaš ljudi, ali pa da spremljaš ljudi, ki so ti inspiracija in ki na nek način vplivajo nate, a vseeno verjamem, da mora vsak sam spoznati kdo je, in biti svoja lastna oseba, ne pa kopija nekoga drugega, ki ti predstavlja vzor.
Katere so tvoje ideje in predlogi, s katerimi bi prihajajoče šolsko leto naredil/a še bolj zanimivo?
Urban: Seveda bi šolsko leto popestrili pevci na hodnikih ter več likovnih umetnin na 
stenah naše gimnazije. Tu pa ne smem pozabiti na kavč, na katerem bi nabirali moči za naslednje ure.
Tim: Pravzaprav je vprašanje zelo podobno prvemu in se ne bi rad ponavljal. Obljubljam pa, da bo prihodnje šolsko leto razgibano in zabavno.
Eva: S skupino programerjev, dijakov naše šole, smo se odločili, da bomo letos kot del moje kampanje predstavili idejo o mobilni aplikaciji za malico. Aplikacija bo dostopna vsem dijakom kot alternativa in dodana tretja opcija sedanjim možnostim prijave in odjave malice. Dijaki boste lahko na aplikaciji preverili jedilnik za tekoči teden in si kar preko telefona zamenjali menije, da vam tega ne bo potrebno početi s pomočjo terminala. Ideja je bila sicer zasnovana že pred nekaj leti, vendar ni bila nikoli uresničena. Zato smo se odločili, da bomo med šolskim letom to aplikacijo razvili in omogočili njeno uporabo še pred zaključkom šolskega leta.
Zakaj si se odločil/a, da boš kandidiral/a za to mesto?
Urban: Zato se nisem odločil sam, ampak so me sošolci prepričali še posebej Andrej in Domen, ta dva sta resnično opazila moj talent za politiko.
Tim: Delo v mladostniškem organiziranju me je od nekdaj veselilo. Ta funkcija pa mi je zelo privlačna že od prvega letnika. Takrat seveda še nisem kandidiral, ker mislim, da bi si predsednik dijaške skupnosti moral znati odjaviti malico za prihodnji teden (še danes mi to opravilo dela preglavice). Seveda pa so me h kandidaturi spodbudili tudi prijatelji, ki so me dolgo spraševali: »Kdaj boš končno kandidiral?«
Eva: Odkar obiskujem Kajuha, in kolikor slišim tudi pred tem, v zadnjih desetih letih ni bilo nobene ženske predsednice. Menim da je skrajni čas, da to spremenimo in dolgo vladavino moških vsaj za eno leto prekinemo.
Kaj je še zadnja stvar, ki bi jo sporočil/a volivcem? Mogoče kakšen citat, pregovor?
Urban: Imam več citatov za dijake, ampak mislim, da je se najboljši ta: Skupaj za prijatelje!!, ali pa: “Po filingu“. Ta dva največ povesta, kako jaz funkcioniram.
Tim: Za dolgoročno vizijo Kajuha potrebujemo veliko štruco kruha.
Eva: Če boste volili zame, vam ne morem obljubiti, da bom uresničila vse, kar sem rekla, ampak vam to zagotavljam. Dovolj je praznih obljub in neuresničenih idej, čas je za žensko predsednico, čas je, da vsaj na Kajuhu ne hodimo po stopinjah nekaterih slovenskih politikov, in da spremembe, ki si jih želimo, storimo sami. Kar letos. Zdaj. Začenši z danes.
Vpašanja sestavila: Pina Držan
Foto: Katja Grobelnik
