Dvainpetdeset dijakov glasbenih in splošnih oddelkov se nas je v četrtek, 28. 1. 2016, ob štirih zjutraj odpravilo na peturno vožnjo do Mozartovega mesta – Salzburga. Vožnja je minila kar hitro, saj smo dobršen del poti prespali. Ko smo prečkali mejo in se začeli vzpenjati, smo skozi okna zagledali zasneženo pokrajino z veliko jezeri, smučišči in visokimi vrhovi Alp. Ti so nas spremljali do samega Solnograda, kar je dobeseden prevod nemškega imena; kraj, ki je tudi glavno mesto avstrijske zvezne dežele Salzburg, so tako poimenovali zaradi bližnjega rudnika soli.
Po prihodu na cilj smo se najprej sprehodili po vrtovih dvorca Mirabell, kjer so snemali film Moje pesmi, moje sanje. Presenetilo nas je, da je v Avstriji ta film tako malo znan. Sledil je obisk glasbene univerze Mozarteum, kjer so nam predstavili študijske programe, prisostvovali pa smo tudi učni uri. Po ogledu nas je pričakal Filip Brezovšek, naš nekdanji dijak, ki tam zaključuje svoj prvi semester. Je eden izmed desetih Slovencev in 1700 študentov, ki bi radi svoje življenje posvetili glasbi. Povedal nam je nekaj več o sprejemnih izpitih, koliko časa dnevno vadi, kje, kako spoznati profesorje in še marsikaj zanimivega.
Potem smo se odpravili do Žitne ulice – Getreidegasse, kjer stoji hiša, v kateri se je 27. januarja 1756 rodil eden največjih skladateljev v zgodovini — Wolfgang Amadeus Mozart. Po ogledu muzeja smo se sprehodili do veličastne Salzburške katedrale. Nato smo imeli dve uri prostega časa za ogled prelepega starega mestnega jedra, ki je bilo proglašeno za del svetovne kulturne dediščine, nakup Mozartovih kroglic …
Sledil je voden ogled dvoran Großes Festspielhaus, kjer od leta 1920 vsako poletje poteka Salzburški festival, ki pritegne tudi dvakrat toliko obiskovalcev, kot je prebivalcev Salzburga. Ogledali smo si zaodrje in več dvoran, ki gotovo sodijo med najlepše na svetu, ter izvedeli veliko o zgodovini festivala in okoliščinah gradnje dvoran.
Na trdnjavo Hohensalzburg, največji v celoti ohranjen grad v Srednji Evropi, se zaradi pomanjkanja časa nismo povzpeli, ampak smo jo le opazovali iz mesta. Okoli pete ure smo se odpeljali iz Salzburga, ob pol enajstih pa smo prispeli na avtobusno postajo Glazija.
Med potjo nazaj smo bili kljub utrujenosti živahni. Ob igranju, petju, pogovoru, premišljevanju … smo podoživljali lepe trenutke, slikovite prizore, zanimive vtise …
Nekaj fotografij z ekskurzije je na ogled v spletni fotogaleriji na naslovu http://www.prvagim.si/ekskurzija-dijakov-glasbenikov-v-salzburg.
Brina Jenček
