Umrla je prof. Orožen

Božena Orožen (31. oktober 1929, Celje † 22. januar 2025, Celje).
Profesorica Orožnova je po izgnanstvu družine v Srbijo (njen oče je bil znani celjski zgodovinar Janko Orožen, tudi sam nekoč naš gimnazijski profesor) leta 1948 maturirala na naši gimnaziji. Leta 1954 je diplomirala iz slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, poučevala sprva na brežiški gimnaziji, od leta 1956 pa je bila profesorica slovenskega, pozneje tudi ruskega jezika na I. gimnaziji v Celju. Iz šole je odšla z začetkom zloglasnega usmerjenega izobraževanja in se zaposlila v Osrednji knjižnici Celje, kjer je od leta 1983 do upokojitve (leta 1991) odlično vodila oddelek Posebnih zbirk (tj. domoznanski oddelek). Preučevala je češko-slovenske literarne stike v preteklosti in biografije literarnih in drugih osebnosti na Celjskem (Igo Kaš, Fran Roš, Anton Aškerc). Veliko je napisala o »domovinskih« temah, zasnovala je niz kulturnozgodovinskih vodnikov po Sloveniji in sestavila rusko-slovenski in slovensko-ruski slovar (1977). Številne strokovne članke je objavila v revijah in publikacijah, kot so Jezik in slovstvo, Knjižnica, Celjski zbornik, Novi tednik, Delo, Večer, Otrok in knjiga, Slovenski svet, Sodobnost, Hartmanov zbornik, Laški zbornik, Celjan.
Prof. Orožnova je dobrega četrt stoletja na naši gimnaziji zgledno, z veliko zavzetostjo in srčnostjo – nekoč se je temu reklo pedagoški eros – opravljala svoj pedagoški poklic. Svoje delo je razumela kot poslanstvo; zanj je žrtvovala ves svoj čas in tudi svoje osebno življenje. Dijake je imela srčno rada, dijaki pa so imeli radi njo. Zaslužna je za marsikatero »slavistično« študijsko odločitev, znano pa je, da so praktično vsi rusisti, na čelu s prof. Darjo Poglajen, kolikor jih je bilo in kolikor jih v Celju še je, »verižna posledica« njenega učnega in vzgojnega dela, tako v razredu kot še posebej v okviru ruskega krožka. Dolga leta je prof. Orožnova skrbela tudi za našo gimnazijsko kulturo. Že v 60. letih je ustanovila in potem mentorsko vodila Kulturno društvo Antona Aškerca, ki še vedno deluje in je tudi danes krovna organizacija zelo razvejane kulturne dejavnosti na I. gimnaziji v Celju. Na noge je postavila znameniti Kulturni maraton, kot mentorica pa se je posvetila zlasti gledališkemu in recitacijskemu krožku. Z veliko ljubeznijo je vrsto let odlično organizirala strokovne ekskurzije, na podlagi katerih je zasnovala svoje kulturnozgodovinske vodnike po Sloveniji.
S hvaležnostjo jo bomo v ponedeljek pospremili na zadnjo pot, naj počiva v miru.
dr. Anton Šepetavc, ravnatelj

Dostopnost