Slovensko sociološko društvo je ob petdesetletnici delovanja razpisalo natečaj za najboljši srednješolski sociološki esej. Za sodelovanje na natečaju so se odločili trije dijaki naše šole, med katerimi je bila najbolj uspešna Nina Žlof iz 4. e-razreda, ki je na natečaju dosegla tretje mesto. Čestitamo!
Vabljeni k branju njenega razmišljanja o družbeni neenakosti.
Družbena neenakost je že od nekdaj prisotna v človeških družbah in je, ne glede na to, ali gre za najpreprostejše ali najnaprednejše družbe, še vedno del njih. Pomembno se je vprašati, kaj sploh družbena neenakost je. To je neenakomerna porazdelitev materialnih dobrin, življenjskih priložnosti, ugleda, moči in privilegijev v družbi. Do nje vodi družbeno vrednotenje razlik. Čeprav si ljudje želijo zmanjšati oziroma izničiti družbeno neenakost, to ostaja samo želja, kajti v današnjem svetu, ko vlada gospodarska kriza, se družbena neenakost samo še povečuje. Za zagovornike družbene enakosti ideal predstavlja egalitarna družba. V tej družbi bi se razlike med ljudmi izničile, vsi bi bili medsebojno enakopravni in enakovredni, kar si je utopično predstavljati.
Sociologija vidi vzrok za družbeno neenakost v organizaciji družbe. Razsvetljenski filozof Jean-Jacques Rousseau pa je menil, da družbena neenakost izhaja tudi iz bioloških temeljev, a vseeno ni tako velika, kot je velika neenakost, ki jo ustvari družba. Vendar je bilo skozi zgodovino veliko družbene neenakosti utemeljene prav na podlagi bioloških razlik in tako so še danes obravnavane razlike med ženskami in moškimi ter razlike med rasami.
Posledic družbene neenakosti je ogromno. Sama družba, v kateri vlada družbena neenakost, je razdeljena. Ljudje, katerih dohodek je višji, imajo tudi večjo družbeno moč in večji družbeni ugled, torej je njihov družbeni status višji od revnih ljudi, ki imajo majhne možnosti, da zvišajo svoj status. Družbena slojevitost, ki je oblika družbene neenakosti, je povzročila nastanek slojev in razredov. Ti sloji so v odnosih podrejenosti in nadrejenosti. Pripadnost višjemu sloju pomeni tudi boljše življenjske pogoje. Samo družbeno slojevitost in s tem tudi družbeno neenakost utrjujejo družbene institucije (pravni, ekonomski sistem, religija, družina) in s tem poskrbijo, da ljudje ostajajo znotraj svojih primarnih slojev. Družbena neenakost povzroča revščino in vodi tudi do socialne izključenosti. Ljudje z manjšim dohodkom živijo bolj stresno življenje, saj ne vedo, kako bodo preživeli, včasih si ne morejo privoščiti potrebščin, ki bi jim zagotovile dostojanstveno življenje. Družbena neenakost vpliva tudi na šolanje, ki (lahko) kasneje vpliva na kakovost življenja. Otrok, ki izhaja iz premožnejše družine in čigar starši si lahko privoščijo njegovo šolanje, oziroma mu lahko nudijo šolanje na prestižnejših, v svetovnem merilu bolj priznanih šolah, bo imel več možnosti, da dobi službo, za katero je potrebna kvalificiranost in je posledično bolje plačana, kot otrok, čigar starši si česa takšnega ne morejo privoščiti. Neenakost med njima je torej enaka ali podobna neenakosti med njunimi starši in se tako prenaša ali povečuje iz generacije v generacijo. Dandanes neenakost v družbi temelji na kapitalu, ki je v rokah manjšine. Bogati izoblikujejo svoje skupine, v katerih revnih ljudi ni. Večji kapital pa (lahko) pomeni tudi večjo politično moč in tako imajo premožnejši več možnosti za odločanje in spremembe v politiki.
Družbena neenakost je lahko kljub svojim negativnim posledicam koristna, saj poveča motivacijo. Vsa dela med seboj niso enaka, torej tudi nagrade za izpolnjena dela ne bi smele biti enake. Družbena neenakost lahko pomeni gospodarsko rast, vendar pa – ali gospodarska rast res prinaša konec revščine in kakovostnejše življenje?
Nina Žlof, 4. e
