Vaš najljubši “pintxo”? Kako se v baskovščini reče “ljubim te”? Kako mladi preživljajo prosti čas?
Na ta in še na mnoga druga vprašanje je v četrtek, 23. oktobra, v dvorani Gimnazijka odgovarjal Juan Kruz Igerabide. Baskovski pisatelj je I. gimnazijo v Celju obiskal v sklopu svoje turneje po Sloveniji, ki jo organizira založba Malinc. Pisatelj, pesnik, univerzitetni predavatelj in raziskovalec, ki večinoma piše knjige za otroke, se je pogovarjal z našimi “Španci”.
Interaktivno predavanje je potekalo tako, da smo pisatelju dijaki postavljali različna vprašanja, povezana z Baskijo, pogovor pa je povezovala profesorica Nataša Peunik.
Juan Kruz je najprej govoril o življenju v Baskiji. Povedal je, da so Baski po svetu znani kot pridni, delovni ljudje, Baskija pa se od drugih španskih avtonomnih pokrajin najbolj izrazito razlikuje v jeziku (to področje je namreč dvojezično) in kulturi. Baski so vitalnejši od drugih narodov v Evropi, saj se v povprečju več ukvarjajo z različnimi športi kot ostali, nekaj pa imajo tudi svojih, tradicionalnih športov (sečnja drevesnih debel, dvigovanje stokilskih kamnov).
Na začetku pogovora je gospod Juan Kruz na kratko razložil simbiliko baskovske mitologije z boginjo Mari na čelu, ki je mater vseh baskovskih bogov. Morda je tudi zaradi tega baskovščina še danes precej feminističen jezik. »Mnogo besed je namreč ženskega spola, med drugimi tudi beseda sonce, ki je v španščini recimo moškega spola,« je povedal naš gost.
Juan Kruz se je baskovščino učil že od rojstva, kastiljščino pa je začel spoznavati šele v osnovni šoli. »Moji starši, denimo, niso znali kastiljščine, moja partnerka pa je govorila samo kastiljsko.« Na vprašanje, v katerem jeziku razmišlja, se je nasmejal in dejal, da v vsakem po malo. »Včasih celo v angleščini, če sem se prej pogovarjal s kakim angleškim prijateljem,« je še dodal.
Za tiste dijake, ki radi potujejo, je Juan Kruz predlagal ogled baskovskega mesta San Sebastián, ki ima čudovite plaže, zelo okusno hrano in izjemno prijazne ljudi. Ker je San Sebastián znan tudi kot mestece z največjim številom restavracij z Michelinovimi zvezdicami v Evropi, smo bili seveda radovedni in ga povprašali po njegovi najljubši hrani. Baski so namreč znani kot gurmani in zelo dobri jedci. Najraje ima špansko tortiljo z zeleno solato in čebulo, od sladic mu je najbolj všeč pastel vasco, tradicionalno pecivo z mandlji. Ne gre pa izpustiti niti pintxos, značilnih baskovskih prigrizkov. Najpogosteje jih sestavlja košček ribe, ki je z zobotrebcem pritrjen na rezino kruha (od tod izvira ime: pintxo ali pincho, kot se napiše v kastiljščini, pomeni nabodalo). Od tapas, običajnih španskih prigrizkov, jih loči le zobotrebec.
Govorili smo tudi o ETI, baskovski nacionalistični in separatistični organizaciji. Skupina je bila ustanovljena leta 1959, da bi odcepili Baskijo od Španije in se osamosvojili. ETA, ki je v svojem več kot petdesetletnem delovanju umorila 800 ljudi, je leta 2010 razglasila prekinitev ognja, ki traja še danes. »Čuti se, da je v Baskiji ozračje bolj sproščeno. Ljudi ni več tako strah.«
Ura s Juanom Kruzom je minila skoraj prehitro, vsekakor pa je bilo dovolj časa, da nas Baskija navduši. Polni novih vtisov in znanj smo zapuščali dvorano in gotovo se je marsikdo od nas odločil, da bo kmalu obiskal to posebno in nenavadno pokrajino.
Besedilo in foto: Jerneja Jelen, 4. č
