Naše tri bronaste (Potujoče depresije, Mravlje in Fantastičnih 5) in ena srebrna skupina (wwVDd) so med 20. in 22. junijem uspešno opravile kvalifikacijske odprave na Pohorju v sklopu programa MEPI (Mednarodno priznanje za mlade). Vse štiri skupine so svojo pot začele v sredo zjutraj na Mariborski koči, pot pa jih je vodila mimo Ruške koče do Tinčeve bajte in Gozdarske koče do Koče na Klopnem vrhu, kjer so postavili svoj tabor in prenočili. Naslednji dan, ki je bil za brončke tudi zadnji, so se odpravili do Zgornje brvi in nadaljevali do Koče na Pesku, Lovrenških jezer, Razglednega stolpa na Rogli in se vrnili na Kočo na Pesek, kjer so imeli še vrednotenje, nato pa smo se z bronastimi dijaki poslovili. Srebrnike pa je čakala še hladna in deževna noč na prostem (a vsaj pod streho, saj nam je prijazni lastnik ranča Kaja in Grom odstopil mesto pod napuščem). Zadnji dan je bila motivacija zaradi nizke temperature, rahlega dežja in megle temu ustrezno nižja, ampak naši dijaki se ne predajo tako zlahka in pogumno so se odpravili še na zadnjo etapo srebrne odprave. Pot jih je vodila do Lukanje in Osankarice, mimo Svetih Treh kraljev do Velikega Tinja, ki je bila končna kontrolna točka. Čeprav bi nekateri gotovo zlahka nadaljevali peš in z nahrbtniki vse do Slovenske Bistrice, smo v Velikem Tinju opravili vrednotenje in se poslovili.
Pustolovske odprave se razlikujejo glede na stopnjo: na bronasti stopnji sta to dva dneva in ena noč, na srebrni pa trije dnevi in dve noči. Vsaka odprava mora imeti tudi svoj namen: Potujoče depresije so tako s kamero in fotoaparatom beležili naravne posebnosti krajine ter vtise udeležencev, Mravlje so zbirale rastline za herbarij, Fantastičnih 5 je prav tako snemalo in fotografiralo celotno dogajanje, wwVDd pa so raziskovali rastlinstvo v urbanem in ruralnem okolju, skicirali, beležili in razvrščali rastline po vrstah. Vsako odpravo so udeleženci morali sami načrtovati: izmeriti azimut in dejansko razdaljo med točkami, izmeriti nadmorsko in relativno višino točke, predvideti čas hoje in čas, namenjen raziskovanju. Pripraviti so si morali en topel obrok dnevno, v našem primeru so bili to večinoma špageti s sirom ali tuno. Vse svoje osebne stvari, pa tudi skupne (za kuhanje, šotore …) so nosili v nahrbtnikih, saj morajo biti udeleženci odprave povsem samooskrbni.
Mentorice (Bernarda Jug, Tanja Tušek, Anja Drofenik in Nataša Peunik), ki smo dijake pričakale na kontrolnih točkah in opravile tudi velik del poti peš, smo z odpravami zelo zadovoljne, saj so se dijaki izkazali kot dobri načrtovalci, raziskovalci odprtega duha, in pustolovci, ki si znajo medsebojno pomagati, se spodbujati in spoštovati. Verjamemo, da je bila ta izkušnja dobra naložba za celo življenje.
Več fotografij: https://www.facebook.com/pg/prvagim/photos/?tab=album&album_id=2121065158183264
