Mednarodna izmenjava v Španiji

Naša šola je letos koordinatorica projekta Erasmus + KA229 z naslovom Celje in León: skupna preteklost, podobna sedanjost. Projekt izvajamo s partnersko šolo iz mesta León: IES Ordoño II. Projekt poteka celotno šolsko leto, dijaki raziskujejo naslednja področja: prisotnost Antike v našem mestu in bližnji okolici, življenje najstnikov v Antiki in vlogo gladiatorjev, zgodovino športa ter pomen in prisotnost rokometa v obeh lokalnih skupnostih.

Del projekta je tudi t. i. mobilnost dijakov, zato so naši dijaki, ki sodelujejo v projektu (Aja Conradi, Nace Naj Slakonja, Ana Marija Mogu, Zala Zupanc, Rebeka Simić, Timeja Čerenak, Patricija Kopinšek, Eva Krajnc-Zagrušovcem, Neža Vodeb, Luka Gnidovec, Jan Gajšek, Iva Mravlak, Manja Vačovnik in Timon Povše Tašić) od 16. do 23. marca, sedem dni preživeli v Španiji, kjer so raziskovali in situ. V Madridu smo si ogledali Narodni arheološki muzej, kjer je zelo natančno predstavljena Hispania Romana (tako se je Španija imenovala pod Rimskim imperijem): med drugim smo videli zlatnike in zlate prstane, izdelane iz zlata, ki so ga kopali v največjem rudniku zlata Las Médulas; kip otroka, ki je umrl v rudniku; drage kamne, ki so jih uporabljali za okrasitev, pa tudi kot talismane; različno posodo, ki so jo uporabljali bogati in revni prebivalci; nagrobne kamne; tablice z izklesanimi zakoni (eden izmed njih, denimo, obravnava predlog, da bi bilo treba vse spektakle poceniti); dva velika mozaika (z Meduzino glavo in štiri letne čase), ki so ju našli na španskem ozemlju in sta krasila domove takratnih prebivalcev; tablinium in atrium ter natančno izklesano marmornato pohištvo, ki je krasilo ta dela hiše.

V muzeju San Isidro smo si ogledali film o življenju pod Rimskim imperijem. Mesto Madrid namreč pod Rimljani ni imelo neke pomembne vloge, saj je obstajalo le kot nekaj posameznih kmetij.

Obiskali smo Tempelj Debod, ki ga je pred desetletji Egipt podaril Španiji zaradi pomoči pri prenovi. Tempelj sta pred dva tisoč leti pomagala prenavljati tudi cesarja Avgust in Tiberij.

Opazovali smo tudi, kako so kipi, ki predstavljajo rimske bogove danes povezani s prestolnico: trg boginje Kibele je, denimo, prizorišče slavljenja zmag nogometnega kluba Real Madrid, Neptunov trg pa ob zmagah zavzamejo navijači Atlética.

V muzeju Prado smo si ogledali zbirko rimskih kipov in jim poskušali prisluhniti, kaj nam želijo povedati, kdo sploh so, kakšna je njihova zgodba.

Raziskovanje Hispanie v Leonu

V nedeljo smo se odpravili proti severu, v mesto León, kjer so nas toplo sprejeli naši španski prijatelji, ki so naše dijake gostili 5 dni. Teden v Španiji je potekal tako, da je španska šola organizirala aktivnosti, ki so bile od 8.40 do 14.30 in dve celodnevni ekskurziji. Spoznali smo, kako poteka pouk in si ogledali nekaj ur (glasba, angleščina), naši dijaki so bili gotovo presenečeni, da njihovi vrstniki profesorje kličejo po imenu in jih tikajo.

Za razliko od Madrida, je bil León pomemben vojaški tabor z imenom Legio VII, od tod izvira tudi njegovo ime. Rimljani so si ta del Iberskega polotoka uspeli pokoriti šele v zadnji fazi romanizacije. V Leónu smo si ogledali Center za interpretacijo rimskega Leóna, kjer so vidni ostanki obzidja, razstavljena je oprema vojakov in sobe, kjer so vojaki bivali. Obzidje še danes obkroža staro mestno jedro in precej spominjajo na celjske vodne stolpe. Čez mestno jedro, kjer je danes glavna ulica Calle Ancha, pa je včasih potekala glavna ulica tabora. Pod današnjo katedralo, so bile rimske terme, katerih ostanki so vidni še danes.

Zelo dobro je predstavljeno življenje Rimljanov v bližnjem mestu Astorga, ki je bila prvotno prav tako vojaški tabor, Legio X Gémina in ga še danes obdaja starorimsko obzidje, kasneje pa se je spremenila v civilno območje in je bila glavno mesto območja Conventus Asturum. Spoznali smo delovanje term, kanalizacije in kurije in vedno znova ugotavljali, da so Rimljani pravzaprav odkrili in naredili že čisto vse. Ogledali smo si kratek film, ki je nastal, potem ko so našli nagrobni spomenik z grškim imenom Lydia. Lidija je bila grška sužnja, kamen pa ji je verjetno dal postaviti njen partner, prav tako grški suženj, kar je zelo nenavadno, grški sužnji so namreč dobili nova imena, navadno po družini gospodarja.

V mestni hiši nas je na kratko sprejel župan Arsenio García Fuertes, ki je dijakom izrekel dobrodošlico v mestu in jim položil na srce, da naj se učijo, dokler so mladi.

Ogledali smo si tudi mestece Castrillo de los Polvozares, ki je bilo leta 1980 razglašeno za mesto z visoko umetniško in zgodovinsko vrednostjo. Poskusili pa so tudi tamkajšnjo značilno jed cocido maragato.

Z raziskovanjem življenja v Hispanii Romani smo nadaljevali z ekskurzijo v Las Médulas, kjer je bil največji rudnik zlata v celotnem Rimskem imperiju. Zlato rudo so tu izkopavali 200 let, nato pa so rudnik zaprli, saj so ugotovili, da se ne izplača: v 200 letih so namreč izkopali le 5000 kg zlata. Las Médulas so leta 1997 kot naravi spomenik postale del Unescove narave dediščine.

Spoznali smo španske vrhunske športnike

Športni del projekta je bil tudi nadvse zanimiv, saj smo obiskali leonski center za vrhunski šport (Centro de Alto Rendimiento Deportivo), po katerem nas je vodil direktor, bivši kajakaš, Daniel Mateos. Vrhunsko urejen center s fizioterapijo, kineziološkimi aparati, zdravnikom in opremo za praktično vse atletske športe je res naredil vtis. Naši dijaki so se s španskimi pomerili v teku na 60 metrov, v skoku v višino in metu vorteksa. Met krogle pa nam je predstavil sam Manolo Martínez, večkratni svetovni in evropski prvak, rekorder in olimpijec. Manolo je danes trener, med drugim za paraolimpijado pripravlja mladega športnika, ki je v prometni nesreči izgubil nogo.

Gimnastiko nam je predstavila večkratna medaljistka in štirikratna državna prvakinja Španije Sara Llana, met diska pa državna prvakinja June Kintana.

V Palači športa smo si ogledali trening članske ekipe rokometnega kluba Ademar, dijaki so se po treningu z igralci na kratko pogovorili in se tudi sami preizkusili na parketu. V projektu, tako pri Slovencih kot pri Špancih, namreč sodeluje kar nekaj rokometašev.

Zadnji dan smo v šoli izmenjali izkušnje, vsi menimo, da je bilo vse izjemno dobro organizirano, da smo se naučili veliko novega in da so se naši gostitelji (učitelji in starši) resnično potrudili.

V začetku maja se vidimo v Celju, kjer bomo spoznavali romanizacijo Celja, Ljubljane in Ptuja ter prisotnost rokometa v našem kraju.

 

Dostopnost