Prvi potep je bil potep po rimskih poteh; torek, 7. maja, za dijake prvih treh letnikov
klasične gimnazije. Pot nas je namreč vsaj deloma vodila tudi po poti, ki je rimsko Akvilejo
(Oglej) prek Emone, Celeje in Petovione povezovala z vzhodom imperija.
Naši destinaciji sta bili Ajdovščina, rimska Castra, ki je kot vojaška utrdba varovala tudi prej
omenjeno pot in Apeninski polotok pred barbarskimi vpadi z vzhoda, in Oglej, rimska
Akvileja, cvetoče mesto in izhodišče te zelo pomembne poti.
Vreme nam ni bilo naklonjeno, a smo zastavljeni program izvedli v celoti. Na obeh lokacijah
smo si ogledali zbirki, ki jih hranijo v arheoloških muzejih, antične ostanke in situ, v Ogleju pa
tudi starokrščansko baziliko s prekrasnimi mozaiki.
Drugi potep je bilo Srečanje klasičnih gimnazij. V petek, 10. maja, smo se slovenski klasiki
družili v Ljubljani, ker so tokratno srečanje klasičnih gimnazij pripravili na Gimnaziji
Poljane. Druženj ravnateljev, učiteljev in dijakov, ki so postala tradicionalna (prvo tako
druženje smo v šolskem letu 2014/15 pripravili na naši šoli), se udeležuje pet gimnazij s
programom klasična gimnazija: Gimnazija Poljane, Prva Gimnazija Maribor, Gimnazija Novo
mesto, Gimnazija Škofja Loka in naša gimnazija.
Rdeča nit letošnjega srečanja je bila grška mitologija. Ob prihodu so nas tako pozdravili živi
kipi grških bogov in boginj, potem pa smo se po stopnicah povzpeli na Olimp, kjer je svojo
prisotnost z grmenjem potrdil tudi Zevs. Po ravnateljevem nagovoru so se dijaki potem skupaj
odpravili raziskovat antično Emono. Po vrnitvi na šolo nas je pričakalo kosilo.
Na zaključnem delu srečanja smo spet bili prisotni vsi udeleženci. Spodbujali smo svoje
ekipe, ki so se pomerile v znanju iz antične mitologije. Zmagovalci kviza so bili predstavniki
Prve gimnazije Maribor. Naša ekipa, ki so jo so sestavljali Zarja Ozvatič, Urban Skok in Iva
Topolovec, se je uvrstila na 3. mesto. Ekipa Gimnazije Poljane, ki je zasedla drugo mesto, je
bila boljša samo za eno točko.
K dobremu vzdušju druženja je pripomoglo tudi krasno vreme. Mogoče pa so zanj poskrbeli
olimpski bogovi.
Ivana Šikonija, prof.
