Od 26. do 28. septembra 2024 je v Celju potekal 34. Slovenski slavistični kongres, ki smo ga ponovno po dolgih 25 letih (nazadnje je v Celju potekal leta 1999) gostili v knežjem mestu.
Na tridnevnem največjem srečanju slovenskih slovenistov, ki je letos potekal pod osrednjo temo Jezik in književnost v spreminjanju, so nastopili številni ugledni slovenski akademiki, znanstveniki in jezikoslovci, ki so s svojimi strokovnimi predavanji osvetlili aktualne teme in izzive na področju slovenistike in slavistike.
Kongres smo v četrtek otvorili v čudoviti Veliki dvorani Narodnega doma v Celju, ki so ga s svojim spremljevalnim kulturnim programom obogatili pianist Filip Segečić, dijak 3. letnika umetniške gimnazije, z občuteno zaigrano priredbo pesmi Nad mestom se dani, in pevci Mešanega mladinskega pevskega zbora I. gimnazije v Celju pod vodstvom prof. Tomaža Marčiča. Ti so z izvedbo Zdravljice ter skladbama Oj, Triglav moj dom in Mežkovo Podarjeno srcu navdušili občinstvo. Strokovni del kongresa v četrtek popoldne in v petek je potekal na I. gimnaziji v Celju, kjer ima Slavistično društvo Celje svoj domicil. Petkov program je otvorila Kajuhova druščina, celodnevno dogajanje pa so popestrile še stojnice z gradivi različnih slovenskih založb in društev (Mladinska knjiga, Celjska Mohorjeva družba, Rokus, DZS, Celjsko literarno društvo, pokrajinska slavistična društva idr.). Vrhunec dneva je bila večerna podelitev priznanj nagrajencem s področja slovenistike, ki je ponovno potekala v Narodnem domu ob nastopu naših glasbenikov, tej pa je v sosednji stranski dvorani sledila še slavnostna večerja nagrajencev in udeležencev kongresa.
Tridnevni dogodek, ki se ga je udeležilo več kot 150 slovenistov, učiteljev, raziskovalcev in ljubiteljev slovenskega jezika in književnosti iz vse Slovenije, je sklenila sobotna ekskurzija po okolici Celja pod naslovom Od Aškerca do Veronike Deseniške in po Guzajevi poti do Ipavcev, ki je udeležencem kongresa pokazala kulturne in literarne znamenitosti od Rimskih Toplic, Jurkloštra, Dobja in Kozjanske domačije pa do Šentjurja. Tudi ekskurzijo so s svojim spremljevalnim kulturnim programom (recitacijami pesmi ob Aškerčevi domačiji ter pevskimi in instrumentalnimi skladbami) popestrili naši dijakinje in dijaki ter znova na udeležence kongresa naredili izredno lep vtis.
Vzdušje vseh treh dni kongresa je bilo izrazito povezovalno, pozitivno in sproščeno, kar je še dodatno prispevalo k uspehu dogodka. Strokovna srečanja, kulturni program, lep ambient in prijetno druženje ob odlični hrani in pijači so poskrbeli za nepozabno izkušnjo udeležencev, ki so izrazili zadovoljstvo nad izvrstno izvedbo kongresa.
Glavna organizatorica dogodka je bila predsednica Slavističnega društva Celje, Ana Lavbič, ki je skupaj s svojim nepogrešljivim in predanim ožjim organizacijskim timom članic pokrajinskega društva (profesoricami slovenščine s I. gimnazije Vesno Gubenšek Bezgovšek, Ireno Robič Selič, Urško Lesnik, Juano Robida in Tjašo Verdev s ŠCC) ter v sodelovanju s krovno zvezo Slavistično društvo Slovenije in njeno predsednico, dr. Jožico Jožef Beg, izpeljala dogodek, ki je bil odličen primer sodelovanja, podpore in usklajenega dela.
Posebna zahvala za podporo pri izvedbi kongresa gre častnemu pokrovitelju, Mestni občini Celje in županu Matiji Kovaču, ravnatelju I. gimnazije v Celju, dr. Antonu Šepetavcu, in sponzorjem: založbam Mladinska knjiga in Celjska Mohorjeva družba ter podjetjem Baron, Simbio, Studio BB in SIAL GP. Velika zahvala gre tudi dijakinjam in dijakom I. gimnazije v Celju, ki so s svojimi izpopolnjenimi nastopi obogatili kulturni del programa kongresa. Ti so s svojo kultiviranostjo navdušili udeležence, pri »domačih« pa ponovno vzbudili občutek ponosa. Iskrena hvala ožji organizacijski ekipi in tudi vsem drugim, ki so predano sodelovali pri organizaciji in izvedbi tega dogodka. Vsi našteti so s svojo neomajno podporo, prizadevnostjo in sodelovanjem prispevali k uspešno izpeljanemu kongresu, ki bo udeležencem še dolgo ostal v spominu.
Ana Lavbič,
predsednica Slavističnega društva Celje
