Na I. gimnaziji v Celju smo v torek, 21. maja, pripravili že tradicionalno prireditev, na kateri smo podelili priznanja uspešnim športnikom in športnicam v individualnih in kolektivnih športih ter razglasili športnika in športnico šole.
Skupaj smo podelili kar 21 priznanj za tekmovalne uspehe med posamezniki od 1. do 10. mesta v smučanju, krosu, judu, uličnih tekih, plezanju, plavanju in streljanju ter 23 priznanj dijakom, ki so v svojem klubu prejeli mednarodna priznanja v disciplinah: hitrostno drsanje, atletika, rokomet, moderni ples, jadranje, plezanje, veslanje na divjih vodah in borilni športi. Podelili smo tudi 39 pohval za štiriletno delo v šolskih reprezentancah.
Zelo uspešne so bile tudi šolske reprezentance, ki so se zavihtele na najvišja mesta: ženska rokometna reprezentanca je osvojila 1. mesto na državnem prvenstvu, moška reprezentanca pa 2. mesto. Prav tako so podprvakinje postale košarkarice, 2. mesto pa si je priborila tudi moška reprezentanca v atletiki, medtem ko se je ženska reprezentanca uvrstila tik pod stopničke, na 4. mesto.
Kaj o izvrstnih rezultatih meni ravnatelj, dr. Anton Šepetavc?
»Šport mi je že od otroštva zelo blizu, nekoč sem bil tudi nogometaš pri NK Kladivar (zdaj NK Celje), zato ga tudi kot učitelj in ravnatelj že vsa leta z vsemi močmi podpiram. Ponosen sem na izjemne rezultate našega »Kajuha« in vedno znova se iskreno razveselim bodisi ekipnih bodisi individualnih športnih uspehov. Letos sem zaradi drugih službenih obveznosti na tem tradicionalnem »zaključku gimnazijske športne sezone« žal prvič manjkal, a sem bil pri organizaciji in izboru ves čas krepko zraven. S ponosom in veseljem čestitam vsem pohvaljenim in nagrajenim, zlasti pa seveda Evi in Domnu, ki sta vrhunska športnika in lahko od njiju v prihodnjih letih pričakujemo še veliko odličnih rezultatov.«
Letošnje priznanje športnica šole je prejela atletinja Eva Pepelnak, srednješolska državna rekorderka v skoku v daljino, njen najboljši rezultat je 4. mesto na svetovnem mladinskem prvenstvu v troskoku. Priznanje športnik šole pa je prejel rokometaš Domen Makuc, ki je s slovensko mladinsko reprezentanco osvojil evropsko mladinsko prvenstvo in je uvrščen med najboljših pet mladih evropskih rokometašev.
Ali sta bila Eva in Domen vesela naziva najboljšega športnika na šoli? »Da, seveda,« nam pritrdita oba, saj v prejetem nazivu vidita čast, podporo učiteljev in sošolcev. »Vsaka pohvala ali nagrada je tudi dobra motivacija za nadaljnje delo,« meni Domen. Eva pa dodaja, da je počaščena, da je prav ona prejela to priznanje, saj je na šoli »veliko dijakinj odličnih športnic, ki dosegajo vidne rezultate v ekipnih in individualnih športih«.
Oba, Eva in Domen, sta začela trenirati na začetku osnovne šole, pri čemer Domen dodaja, da se je z žogo praktično rodil. V njuni več kot desetletni športni karieri se je nabralo tudi veliko odličnih športnih rezultatov: naslov evropskega prvaka izpostavi Domen. Eva pa nam zaupa, da je atletika postala še pomembnejši del njenega življenja, ko je osvojila prvo mednarodno medaljo: »Bila sem tretja na olimpijskem festivalu evropske mladine (EYOF) leta 2015. Takrat sem spoznala, da je ves vložen trud vreden uspeha na koncu.« Lanska atletska sezona je bila zanjo do sedaj najuspešnejša, saj je naredila velik tehnični preskok in izboljšala svoj osebni rekord v troskoku za več kot pol metra. Vrhunec sezone je bilo četrto mesto na mladinskem svetovnem prvenstvu: »Dokazala sem, da sodim med najboljše svetovne mladinske troskokašice.«
Žal pa sta se tudi oba že srečala s poškodbami: Domen je lani prestal svojo prvo operacijo: »Upam, da bo tudi zadnja!« Eva pa pozimi ni tekmovala zaradi poškodbe zadnje lože. »Zato sem bila dobrih rezultatov na začetku letošnje poletne sezone še toliko bolj vesela.«
Oba sta istočasno vrhunska športnika in dijaka. Kako sta usklajevala svoje športne in učne obveznosti? »Brez večjih problemov,« takoj izstreli Eva in doda: »Hvaležna sem za podporo in razumevanje profesorjev v trenutkih, ko mi res ni uspelo uskladiti vseh obveznosti zaradi kakšnih tekmovanj.« Domen ima treninge tudi dopoldne, zato je veliko manjkal. »Bilo je težko, ampak z usklajevanjem in dobro organizacijo je šlo.«
Čeprav je bilo včasih tudi težko, se bosta gimnazijskih dni vseeno z veseljem spominjala. »Vzdušje in odnosi na gimnaziji so res izvrstni. Vedno sem zelo rada tekmovala na šolskih atletskih tekmovanjih, saj je energija tekmovanja drugačna kot na drugih atletskih tekmovanjih. V lepem spominu pa mi bodo ostali tudi razredni projekti, praznično okraševanje razreda, pust,« nam pove Eva. Domen pa dodaja, da si bo »za vedno zapomnil športne tabore in igranje raznih športov s profesorji in seveda naslov državnih šolskih podprvakov v rokometu.«
Oba sta maturanta, zato smo ju povprašali o njunih načrtih za prihodnost. Eva gre študirat matematiko in računalništvo v Ljubljano, še vedno pa se namerava zelo resno ukvarjati z atletiko. »To gotovo ne bo enostavno, ampak vem, da mi bo uspelo s pozitivnim pristopom in trdim delom.«
Domen se je vpisal na kineziologijo, »potem pa bomo videli, kako naprej,« je skrivnosten.
