Ob 100. obletnici rojstva Karla Destovnika Kajuha in 77. obletnici osvoboditve mesta Celja je naš mešani mladinski pevski zbor pripravil nepozaben, zgodovinsko pomemben koncert s poetičnim naslovom En češnjev cvet.
Mladi pevci pod vodstvom Tomaža Marčiča so včeraj v celjskem Narodnem domu tenkočutno obudili spomin na Kajuha in na trpki, viharni čas 2. svetovne vojne z izvedbo njegovih pesmi v uglasbitvah slovenskih skladateljev različnih generacij. Tako je Kajuhova lirika zazvenela na zborovskem odru v glasbenih podobah različnih obdobij od partizanske Pesmi XIV. divizije (v zelo zanimivi sodobni zvočni preobleki) preko starejših umetnih zborovskih pesmi (Samo en cvet, Samo milijon) in priredb samospevov (Bosa pojdiva, Preveč je sreče) do sodobnih umetnih zborovskih pesmi (med katerimi je bila tudi krstna izvedba zbora Bosa pojdiva našega nekdanjega dijaka Tadeja Drnovška) ter do solo izvedb v slogu popevke in šansona (Tiho pada sneg, Nora Štefa).
Poleg domišljeno sestavljenega in slogovno pestrega sporeda ter prepričljive izvedbe skladb je treba izpostaviti izviren koncept medsebojnega dopolnjevanja recitacij, zgodovinskih zapisov ter glasbenega izvajanja, ki je pripomogel k pristnosti, celovitosti in poglobitvi doživetja.
Na koncertu se je prvič javno predstavil in navdušil Akademski pevski zbor Kajuh, v katerem sodelujejo naši nekdanji dijaki.
V nagovoru občinstvu je ravnatelj dr. Anton Šepetavc izrazil veselje in ponos, saj je koncert uspel v vseh pogledih. Sledilo je ganljivo slovo od pevcev 4. letnika.
Dogodka se je udeležil tudi muzikolog dr. Franc Križnar, avtor znanstvene monografije Kajuh v glasbi.
Za čudovit koncertni večer iskrene čestitke dirigentu Tomažu Marčiču (na koncertu je nastopil tudi v vlogi harmonikarja in klaviaturista), pevcem obeh zborovskih zasedb, vokalnim solistom Neži Zevnik, Evi Ani Žmahar in Luki Jeršiču, instrumentalistom Aji Hrovat, Mihi Inkretu in Petru Tovorniku ter povezovalcema Maxu Jerovčniku in Maji Kresnik-Doberšek.
En češnjev cvet … Globoko v srcu pa želja, da se cvet mile slovenske pesmi nikoli ne osuje. Samo en cvet, en češnjev cvet, dehteč in bel …
Adriana Požun Pavlovič
