Včeraj smo s pesmijo in bonbončki obiskali Dom ob Savinji. Po sobah, kjer ob sicer zelo skrbni negi preživljajo svoje dni nepomični varovanci, smo zapeli nekaj lepih slovenskih. V kakšno oko se je ob tem prikradla solza, v vse nas, ki smo si ta dan vzeli tisto urico za obisk naših sosedov, pa se je zagotovo prikradla misel, kako zelo lepo, a hkrati minljivo je človeško življenje.
S to drobno akcijo smo znova dokazali, da smo srčna šola. Šola z dušo. Šola, v kateri mlade ne le učimo, ampak tudi vzgajamo za življenje.
