26. september je z letom 2001 postal praznik evropskih jezikov. Evropa je prava jezikovna zakladnica, saj ima 24 uradnih jezikov EU, več kot 60 regionalnih in manjšinskih jezikov, ki jih govorijo pripadniki avtohtonih evropskih skupnosti, ter jezike priseljencev iz drugih držav in celin.
Evropska komisija in Svet Evrope sta leta 2001 s pobudo za evropsko leto jezikov želela opozoriti prav na to neverjetno jezikovno bogastvo.
Jeziki so vezivo evropskega povezovanja. Zato vsako leto 26. septembra praznujemo evropski dan jezikov. Njegov namen je opozoriti na pomen večjezičnosti v Evropi, ohranjati jezikovno in kulturno različnost ter spodbujati učenje jezikov v šoli in zunaj nje.
Dan jezikov na I. gimnaziji
V šolskem letu 2013/14 smo ta dan prvič obeležili tudi na I. gimnaziji v Celju. To leto smo razpisali literarni natečaj na temo Ljubezen – univerzalni jezik. Dijake smo povabili, da napišejo pesem ali kratko zgodbo v slovenskem jeziku ali v enem od tujih jezikov, ki se jih učijo. Preberite, kaj so ustvarili!
V šolskem letu 2014/15 smo se odločili za temo hrane v jezikovnem izražanju s sloganom De gustibus non est disputandum. O pregovorih na to temo smo pripravili oddajo šolskega radia in razstavo na šolskih hodnikih.
Učenje jezika s filmsko vzgojo
Jeseni 2015 smo prišli na idejo, da bi evropski dan jezikov povezali s filmsko vzgojo. Za dijake 2. in 3. letnika tako vsako leto izberemo en film v tujem jeziku, ki se ga učijo na naši šoli, in jih pripravimo na ogled filma v razredih (dijake 2. letnika v angleščini, dijake 3. letnika pa v drugem tujem jeziku, in sicer v nemščini, francoščini ali španščini. Dijakom so navadno blizu komercialni filmi, v šoli pa izbiramo filme, ki jih lahko povežemo z neko jezikovno (ali drugo) tematiko.
V šolskem letu 2015/16 smo se odločili, da si dijaki po pripravi v razredih ogledajo argentinski film Un cuento chino (v prostem prevodu: Kitajska zgodba). Nekoliko ekscentrična glavna lika (zdolgočasen, a vendar srčen Argentinec ter zmeden in izgubljen Kitajec) sta nam z vrsto komičnih nesporazumov in zapletov zelo dobro ponazorila idejo dneva, ki smo ga praznovali: neprecenljivost in edinstvenost našega osnovnega sredstva za sporazumevanje – jezika. Čeprav jezik prevečkrat jemljemo za samoumeven in nepomemben element v življenju, smo bili med ogledom filma presenečeni, kako se nam lahko svet, ko se moramo zanašati le na gestikulacijo ter svoje risarske spretnosti, pošteno obrne na glavo.
Skupna jezikovna priprava se je uvrstila med 10 najboljših v državi. Pohvalo smo prevzeli na prireditvi v Ballasyjevem inštitutu (inštitut za madžarski jezik in kulturo) v Ljubljani, kjer je organizatorica gospa Liljana Kač poudarila pomen učenja tujih jezikov z uvodnim stavkom: “Znanje jezikov je zdravilo proti enojezičnosti«.
V šolskem letu 2016/17 smo se odločili za temo sprejemanja rasne in jezikovne drugačnosti, ki jo izvrstno prikazuje francoski film Qu’est-ce qu’on fait au Bon Dieu (Bog, le kaj smo zagrešili?). V tem letu so namreč Evropo prestresale množične migracije beguncev iz Sirije, Iraka, Afganistana in Pakistana, tako da se nam je film zdel zelo aktualen za debato o medrasni strpnosti. Dijaki so se na film pripravljali pri angleščini, nemščinifrancoščini in španščini ter razmišljali o stereotipih in medrasnih zakonih.
V šolskem letu 2017/18 smo izbrali nemški film Jenseits der Stille (Onkraj tišine), ki obravnava temo neverbalne komunikacije in postavlja v ospredje drugačnost svetov gluhih in slušečih. Ponovno so si dijaki film ogledali po pripravah v tujih jezikih.
V okviru tega projekta je s predstavniki dijakov spregovorila tudi surdopedagoginja in logopedinja Nadja Koštomaj, zaposlena na Zavodu za gluhe.
V šolskem letu 2018/19 je bila tema Evropskega jezikovnega dne Baskija s svojim nenavadnim ter edinstvenim jezikom neindoevropskega izvora. Pri pouku tujih jezikov smo Baskijo podrobneje spoznali z geografskega, zgodovinskega in jezikovnega vidika in se tako pripravili na predavanje dr. Barbare Pregelj, dobre poznavalke in velike ljubiteljice Baskije in baskovščine. V enournem predavanju nam je baskovski jezik in kulturo predstavila s pomočjo številk, ki po njenem mnenju močno zaznamujejo vsak narod.
Spoznali smo seveda nekaj baskovskih nacionalnih športov, kot je »La pelota vasca«.
V šolskem letu 2019/20 smo z obravnavano tematiko presegli meje EU. Ker je leto 2019 mednarodno leto avtohtonih jezikov, so si dijaki 2. in 3. letnika ogledali film Charlie’s Country, ki obravnava problematiko avstralskih staroselcev.
V torek, 1. oktobra, smo v okviru angleškega krožka organizirali pogovor po filmu na temo avtohtoni jeziki (jeziki staroselcev).
V angleščini smo se pogovarjali o filmu Charlie’s Country in problematiki domorodcev v Avstraliji ter drugje po svetu. V nadaljevanju je naš gost, lektor Gerry Britovšek, govoril o avtohtonem jeziku na Irskem in ukrepih vlade za ohranitev oziroma oživitev tega jezika, ki je v aktivni rabi le še v nekaterih pokrajinah.
Spraševali smo se tudi o prihodnosti slovenščine in o tem, kako zagotoviti ohranitev jezika v majhni državi, kot je Slovenija, ter kakšno vlogo imata pri tem izobraževanje in kultura.
V šolskem letu 2020/21 smo se osredotočili na SMS jezik. Osrednja predmeta sta bila slovenščina in angleščina, saj sta jezika, ki ju mladi večinoma uporabljajo pri pisanju kratkih sporočil in “chatanju”. Izhajali smo iz knjige Boštjana Gorenca Pižame Slolvenski klasiki in iz znane balkonske scene iz filma Romeo in Julija. Dijakom smo predstavili značilnosti SMS jezika v materinščini ter tujih jezikih in jih spodbudili k ustvarjanju svojih sporočil: sestaviti so morali dialog med Romeom in Julijo oziroma ljubezensko sporočilo. Dijaki klasične gimnazije so namesto Shakespearove iztočnice uporabili klasično delo Pryamus et Thisba.
