Zaradi epidemije je bilo naše delo okrnjeno, zaradi dela na daljavo pa so aktivnosti na prostem v glavnem odpadle. Več časa smo tako namenili debatam in pogovorom o samooskrbi in pomenu varovanja okolja, problematiki odpadne embalaže ter mikroplastike v okolju, občutno povečanemu onesnaženju okolja med epidemijo in temu, kaj lahko naredimo kot posamezniki in skupnost, da bi ozavestili problematiko tovrstnega ravnanja. Tako smo poskušali prispevati k trajnostnemu razmišljanju.
Z dijaki 3. b-razreda smo pred božično-novoletnimi prazniki izvedli peko prazničnega peciva oz. Božično kemijo v domačih kuhinjah. Dijaki so se zelo potrudili in sami poskrbeli za praznično ustvarjalnost in medgeneracijsko druženje bodisi s starši bodisi s starimi starši. Uporabili so različne recepte, od tistih, ki so jih našli na spletu, do tistih, ki so jih dobili od babic. Poskrbeli so za prenašanje le-teh iz roda v rod in s tem za ohranjanje kulturne dediščine. Na osnovi narejenih fotografij smo izdelali plakat in povzeli dogajanje v domačih kuhinjah. Šlo je res za pravo božično kemijo, saj je bila kuhinja laboratorij, v katerem so nastale slastne slaščičarske umetnine, ustvarjene z mladostno energijo in prežete s čarobnostjo prihajajočih praznikov.
S svojimi aktivnostmi smo spodbujali ustvarjalnost, ohranjanje kulturne dediščine, druženje ter čut za estetiko.
