Od 7. do 10. maja 2014 smo bili na umetnostnozgodovinsko-latinski ekskurziji v mestih, kjer turizem ne spi, saj premora med dvema sezonama pravzaprav sploh ne poznajo. Gneča je povsod, a se nanjo kar nekako navadiš in postaneš del tega vrveža radovednih turistov iz vsega sveta, ki si želijo ogledati, kar smo tudi sami videli. Po vodeni krožni vožnji po mestu smo si peš ogledali antični Rim s Kolosejem, Forumom in Panteonom, drugi dan Vatikanske muzeje, znotraj še Sikstinsko kapelo in Rafaelove Stanze ter baziliko sv. Petra. No, najbolj znane osebe Vatikana, papeža Frančiška, pa res nismo srečali.
Rim je znan tudi po znamenitostih kot je Fontana di Trevi ter Piazza Navona, oboje smo tudi obiskali. Prosti čas v mestu pa smo preživljali ob Španskih stopnicah in okoliških uličicah.
V Firencah smo se sprehodili po mestu mimo najpomembnejših znamenitosti in veliko nas je ugotovilo, da bi tam lahko mirne duše živeli in bi nam bilo prav lepo. Na vsakem koraku te pozdravljajo stari znanci: Medičejci, ki so omogočili vso to umetnost, pa sami umetniki, Brunelleschi, Giotto, Michelangelo, Giambologna, Cellini – če naštejem le nekatere, katerih dela smo videli ob zunanjem ogledu. Če bi šli še v kakšno galerijo, pa bi bil seznam znanih umetniških imen še daljši. V prostem času smo se sprehajali po mestu, obiskali tržnico in se ustavili v kateri izmed firentinških gostilnic na okusnem prigrizku.
Srečo smo imeli z vozniki, ki so nas varno peljali, pa z vodičema, ki sta nas učinkovito, organizirano in predvsem zanimivo vodila, s hotelom, kjer smo spali v čistih posteljah, z dijaki, ki so bili vzorni in s profesoricami spremljevalkami, ki niso nič tečnarile in so se, enako kot dijaki, prepustile sončnemu vremenu in zanimivim vsebinam ekskurzije. Želimo si še več takšnih posrečenih kombinacij.
